Revija SRP 109/110

Damir Globochnik

 

HUMANISTICHNI ODNOS DO SVETA

 

Karel Zelenko je eden osrednjih predstavnikov modernistichne figuralike v slovenskem slikarstvu in grafiki. Na tega likovnika so vplivale predvsem zmerne variante modernistichne interpretacije chloveshke figure in predmetnega sveta, ki jih lahko zaslutimo v njegovi znachilni motiviki in tudi v osrednjih junakih kompozicij, kot so klovni in cirkusanti. Aktualni ali modni trendi ga nikoli niso zanimali v tolikshni meri, da bi jim podredil izpovedno noto svojega likovnega opusa. Vselej je ostal sposhtljiv do tradicije; to izprichujejo tudi samostojne interpretacije motivov, ki so jih sicer uveljavili nekateri velikani likovnega modernizma (poleg tujih avtorjev tudi Zelenkov akademijski uchitelj slikarstva Gabrijel Stupica).

Iz tega temeljnega ustvarjalnega vira izvirata tudi humanistichni odnos do upodobljenega sveta in vsebinska angazhiranost Zelenkovega slikarstva in grafike. Prva lastnost v harmonichni niz povezuje malone celoten Zelenkov likovni opus, druga pa prihaja do izraza v posameznih motivnih in simbolnih poudarkih, ki imajo pogosto hudomushen ali ironichen znachaj. Slednje zasledimo tudi v pomenski dvojnosti nekaterih likovnih podob, saj Zelenko lahko povezuje humor s trpkostjo, prijazni in norchavi motivi pa vchasih v sebi skrivajo groteskne poudarke. Zelenko do svoje raznolike motivike nikoli ni ravnodushen. Otozhni klovni, cirkushki artisti, pustne sheme, poulichni prodajalci, branjevke, zaljubljenci, mali ljudje, ujeti v urbanizirani in potroshnishki vsakdanjosti ali eksistencialni utesnjenosti, in drugi figuralni prizori so schasoma dobili arhetipski znachaj. Zelenko se k njim pogosto vracha, vendar vselej zazhivijo v novih formalnih in vsebinskih interpretacijah.

Za njegove grafike, izdelane v tehniki jedkanice, je znachilna risarska interpretacija upodobljene motivike. Zajemanje prostorskega vtisa z drobno linijo in rahlo stiliziranje motivike sta povezana z minuciozno obdelavo detajlov. Zelenka zanima izkljuchno chrno-bela grafika. Kontrast med risarsko linijo in belino neobdelane ploskve so pri slikarskih kompozicijah nadomestila sorazmerja barv, ki so temeljito preoblikovale vse dekorativne poudarke (npr. barviti shopki). Omeniti velja, da se je Zelenko intenzivno ukvarjal tudi s poslikano keramiko. Pester izbor barv, v katerem je edina stalnica modra barva ozadja kot odmev modrine neba nad nekdanjim ateljejem v Kamniku in nato neba v okolici istrskega Grozhnjana, je usklajen v uravnotezheno celoto. Tudi na slikarskih kompozicijah, naslikanih z odlochnimi in hkrati nezhnimi potezami, je Zelenko ohranil naklonjenost do detajla. Ni kompozicij brez chloveshke figure, vendar upodobljenim skupinam predmetov in okolju, ki nas vchasih spominja na gledalishko postavitev oziroma na oder z igralci, lahko pripade osrednja pripovedna vloga.