Revija SRP 109/110

Ciril Gale

 

IZGINULA AVTORICA STRIPOV 

 

V svetovni zgodovini stripa so zhenska imena zelo redka, saj jih je mogoche preshteti kar na prste, nekaj primerov: Tove Jansson (finska Shvedinja, avtorica znanih likov »muminov«), Claire Bretécher (Francija), Lina Buffolente (Italija), Grace Drayton (ZDA); shele v novejshem chasu se v vechjem shtevilu pojavljajo tudi avtorice. Podobno, seveda v razmeroma manjshem obsegu, velja tudi za slovenski strip (npr.: v 60-ih letih je v Lj. dnevniku objavljala Danica Shraj). Eno od imen zhe polpreteklega chasa je Tanja Kloeckl (Jesenice, 20. 2. 1959), doma iz Lesc pri Bledu, v Ljubljani je konchala sholo za oblikovanje, nato se je ukvarjala z oblikovanjem, petjem in pisanjem zgodb, ki jih je tudi ilustrirala »za lastno uporabo«. V dnevniku Slovenske novice je objavila stripa: Tiho bodi, punchka! (23. 2. 1993 – 13. 4. 1993) in V pajkovi mrezhi (17. 11. 1993 – 10. 1. 1994). Oba sta posebnost zhe po tem, da sta natisnjena v barvah, to je bilo tedaj v domachem chasopisju she bolj redko. Sta tudi dokaj obsezhna, saj vsak obsega po 42 tablojev, oblikovanih v modernejshem nepasichnem nachinu. Risbe v realistichnem stilu uchinkujejo estetsko, bolj ilustracijsko kot stripsko, z vechkrat okornim kadriranjem in neizrazito mimiko oseb. Tekst v oblachkih je v kurzivu, kar za strip ni najbolj primerno. Vsebina iz slovenske (kriminalne) sodobnosti je zanimivo zastavljena, tudi glede psihologije glavnih oseb, zgodbe pa so razvite brez posebne domiselnosti z bledim koncem. Kljub temu pa gre, gledano v celoti, za nedvomno izrazito avtorsko dejanje.

V intervjuju s piscem teh vrstic (Jana, 14. 9. 1993, str. 7) je Tanja K. povedala: »Vedno sem si zhelela stripe, ki bi bili v barvah in vsak kader naj bi bil izdelan kot ilustracija v knjigi. Zanimajo me sodobne teme (…) Zelo rada rishem zhenske, poleg tega je erotika del vsakdanjosti in mochno gibalo dogajanj v resnichnem zhivljenju.« – Erotika, prepletena z nasiljem (zlasti moshkih do zhensk), je v jedru obeh njenih stripov. Pozneje ni vech objavljala, nanjo so pozabili tudi raziskovalci zgodovine stripa, ni omenjena v dosedanjih knjizhnih pregledih, predstavljena ni bila niti na obsezhni razstavi slovenskega stripa (Risba v stripu, Mestna galerija Ljubljana, jul. – okt. 2011). Njena nadaljnja zhivljenjska usoda ni znana, menda se je pred kakshnimi petnajstimi leti odselila v Avstralijo in od tedaj o njej niso prejeli nobenega glasu niti njeni najblizhji domachi.

 

 

P. S. Slov. novice so od prve shtevilke (14. 5. 1991; Primer izgubljenih jadrnic avtorja Cirila Zalozhnika, zanimiv poskus satirichne kriminalke s stilskim zgledom v stripskem Jamesu Bondu avstralskega risarja Yaroslava Horaka) gojile domachi strip; tu je najvech profesionalno solidnih del objavil Jelko Peternelj.