Umberto Mangani
POLARNA ZVEZDA
NASHA NADSTROPJA
Ko sem bil majhen sem se hodil igrat
z najvechjim prijateljem iz zgornjega nadstropja.
Zdaj ko sem zrastel
se sinovi zdravnika iz spodnjega nadstropja
prihajajo igrat k meni
ki stanujem dve nadstropji vishe
In vsakich ko jih pospremim do vrat
priletna gospa iz zadnjega nadstropja
gre dol po stopnicah chisto do pritlichja
korak za korakom
iz nadstropja v nadstropje
prav pochasi stopa
prav pochasi
O tej hishi
mi je nekdo
brzhchas zhe govoril
*
SODOBNO ZDRAVSTVO
– iz raziskave enega samega lasu ...
Las, ki je ushel
iz epruvete polne klorovodikove kisline
mi je skrivnostno razkril
izid analiz:
... Ne gre za aids / mi je rekel /
V satovju uchenih celic
so bele muhe zgradile
gnezda iz prepletenih odmevov.
POSEBNI ZNAKI: PESNIK
*
POLARNA ZVEZDA
Oprezovan od klopa zhejnega nedolzhne
krvi gledam vse kar zhari na nebu
narava pristane na kompromis in
lazhe dobro zasidrana na korenini cveta
Odshel bom s te gmajne in se vrnil v mesto
pred sonchnim vzhodom
in poiskal ljubezen z zaprtimi ochmi
da ne bom videl kako se med rokami
razpira zadnje upanje
prikrajshano za cvetne listiche
*
ZAPISKI GALEBA V COPATI
1.
Skupaj z drugimi sredozemskimi
galebi pristanem
nekje na visokem trzhashkem bregu
in takoj si vtisnem v spomin nachrte
vseh ravnih streh pa kamenchkov in trave
kamor bom odlozhil pikchasto jajce
ki ga bo ornitolog zbrano premeril in
stehtal z znanstveno metodologijo
in v svojo podezhelsko belezhko bo pripisal
o neprichakovanem uspehu izvalitve
Izpostavitev zharkom z Vzhoda
je vsekakor vplivala
na zunanji premer
katraniranega gnezda
na ulici Zhrtev za svobodo.
2.
Z oken Ulichice kruha
zhenske mechejo hrano
galebom
klichejo otroke s skrajshanimi imeni
kot je v navadi pri juzhnjashkih materah
obeshajo pravkar oprano
perilo sredi ropota
kuhinjske posode in rjovenja
ki se lomi
na vlazhnih hishnih procheljih
in machke
neshteto lachnih
machk
ki se razbezhijo
klofute pa letijo
in kakshen golob
pristopica v hisho
s sonchnim zharkom
3.
Kopichijo se
chrne vrechke za smeti
z minevanjem dnevov
na praznih cestah
ob zori
vsak galeb
na svojem smetnjaku
okusha zasluzheno plachilo
nato se vrne na kamnito streho
in s svojim vreshchavim smehom
me prebudi
mene ki spim
nekaj metrov nizhe
Iz zbirke Quarnero e altri colori (Kvarner in drug/achn/e barve), zal. Campanotto, Videm 1997
*
PLANINSKA KAVKA
Stric Sante
ki se je smrtno ponesrechil v gorah
mi neko noch telefonira
izkoristil je pach prilozhnost da sanjam
Bil je ves iz sebe
kar umiral je od zhelje da mi pove
kako govorijo planinske kavke
*
VZLET OB ZORI
Postavite shest obrazov pegastih sov v obroch
Z zrncem domishljije
boste videli rozeto templja
in v sredini
zoro
ki vzleti
iz mojih ochi
*
BARVA KOZHE
Razlika med chloveshko ribico z rozhnato kozho
in ono s chrno poltjo je preprosta:
chloveshka ribica s chrno kozho ima ochi
da lahko vidi in ubija
chloveshko ribico z rozhnato kozho
To ni nikakrshen rasizem!
Le preprosto pravilo prezhivetja
za tiste ki prepustijo svoje zhivljenje
krashki ponikalnici
*
LEGEN*
Sprehajal se je chlovek s knjigo v roki
Vsi v mestu to vedo: gre pach za pesnika!
To, kar drzhi v roki,
je njegova zadnja svezhe natisnjena knjiga
Zalezoval sem ga ves dan po mestnih ulicah
dokler nisem videl njegove sence potoniti
med brinjem krashke gmajne
kjer je ob vznozhju brinovega grma
pochival legen.
* Ptich, kateremu je ime tudi podhujka, rekli pa so mu she kozodoj ali kozomlez (lat. Caprimulgus), ker so vrazheverno mislili, da se hrani s sesanjem kozjega mleka.
*
ZHVIZHGAM IN SE POZHVIZHGAM
Na ulici svetega Anastazija
je dechek prezhivel po cele dneve
s tem da je zhvizhgal vetru
– ochitno se je tega nedavno nauchil od kakshnega
starejshega fanta –
Zhvizhgati – kar tako – da zhvizhgash
ni nikoli zanimalo nikogar
Brzh ko se je dechek dodobra nauchil tistih glasov
je zachel – in se pozhvizhgal na vse drugo –
nadlegovati deklice
ki so shle mimo njega
Moja mati mi je kar naprej govorila
da je zhvizhganje na tak nachin neolikano
in da moram pri prichi nehati
Potepal sem se po gorskem travniku
ko je na vsem lepem nekdo zachel zhvizhgati
Obrnil sem se sunkovito kot da bi kdo
prav mene klical
a ni bilo nikogar – prav nikogar
z izjemo alpskega svizca.
*
ITALIJANSKI VOJAK
V Sarajevu – med vojno
je veliko otrok prijateljevalo z italijanskim vojakom
tudi Izet Sarajilich
Ime mu je bilo Io
Io je rad potrkal na hishna vrata otrok
s seboj je vedno prinesel kruh
koshchek chokolade in sonchni zharek
V Mostarju kot v Sarajevu
med vojno
je veliko otrok imelo za prijatelja italijanskega vojaka
tudi Predrag Matvejevich
Ime mu je bilo Mario
V svetu – dandanes she bolj kot nekoch –
imajo otroci za prijatelje vedno vech vojakov
ki so nehali prepevati
Izet se je rodil leta 1930
Matvejevich pa 1932
a ne bi vam znal povedati
kateri izmed njiju je prvi srechal italijanskega vojaka
O nechem pa sem preprichan:
che bi bili vsi vojaki kot Io in Mario
bi bil svet poln pesnikov in pisateljev
ljubiteljev lepega petja
*
IZROCHITE MOJE POZDRAVE
Kdor hoche ostati lahko sede tu zraven
mene ... kajti zachel sem pisati
novo pesem
Kdor noche – pa si bo lahko shel ogledat
kraje ki jih na tej strani opisujem
Ampak naj vam bo jasno: tam doli me vsi poznajo
in prav gotovo vas bodo prosili
da mi izrochite njihove pozdrave
Tako boste primorani da se vrnete k meni na obisk
da bi izpolnili dano obljubo
Vse to vam povem samo zato da ne bi
zastonj prehodili toliko poti
*
IZ RODA V ROD
Moja prababica Cecilia Zenobi – plemenitega rodu
s sposhtljivim ochesom do duhov se je porochila
z mojim pradedom Umbertom Manganijem
s chlovekom socialistichne in prevratnishke vere
Moj ded Piero Mangani
pehotni porochnik
ki je v pushchavi pil svoj urin
in je v Albaniji skochil v zrak zaradi eksplozije mine
se je ozhenil z babico Ione, nadvse usmiljeno bolnicharko
moj oche Leonello Mangani
skavt, odvetnik, zavarovalnishki izvrshitelj
se je ozhenil z Niobe mojo materjo
Niobe – kot je napisal Jack Hirschman –
izvira iz ebion ki z bione znotraj
in no I be narobe
je niobe pa eboni
saj je znano da oni Ebioniti so bili Revezhi
sem se rodil jaz
ubogo detece
Iz pesnishke zbirke Ironia della sorte – poesie di un bussante (Ironija usode – pesmi chloveka, ki trka, 2008)
O avtorju
UMBERTO MANGANI, italijanski pesnik, pripovednik in kulturni organizator, se je rodil v Fermu (Ascoli Piceno) leta 1969, zhivel pa je v Trstu do leta 2007. Zdaj dela in zhivi v Campoformidu (Videm). Leta 1993 je izdal svoj pesnishki prvenec Messa a fuoco (Izostritev slike). Leta 1994 je prejel posebno priznanje za poezijo. Leta 1997 pa je pri istem videmskem zalozhniku (Campanotto) izdal svojo drugo zbirko Quarnero e altri colori (Kvarner in druge barve). Nato v elektronski reviji Fucine mute pesnishko zbirko 9 Rivelazioni (9 Razodetij). Njegove pesmi so v vech antologijah, tudi v dvojezichni, ki je izshla leta 2004 pri ZTT v Trstu z naslovom Iz soli in sonca in drugih besed – Di sale, sole e di altre parole. V e-zbirki je tudi napoved izida nove zbirke Ironia della sorte, poesia di un bussante (Ironija usode, pesmi chloveka, ki trka), ki pa iz neznanih razlogov she ni izshla na papirju. Je eden od organizatorjev mednarodnega pesnishkega srechanja SIDAJA, ki pa je po lepem shtevilu uspeshnih let nehalo delovati, domnevno – stara in nikoli do konca izpeta pesem – zaradi kronichnega pomanjkanja sredstev tudi pri nashih zahodnih sosedih. Sodeloval je s svetovno znano Hisho poezije (Casa della poesia) v Salernu, katere ustanoviteljica je zalozhba Multimedia edizioni, tudi mochno prizadeta zaradi sedanje svetovne krize.
Prevod iz italijanshchine in belezhka Jolka Milich