Revija SRP 107/108

Tomas Tranströmer

 

BALKON

(3x haiku)

 

Stopish na balkon –

v kletki iz sonchnih zharkov

si kot mavrica.

 

Stena brezupa –

prileti in odleti

golobov brez lic.

 

Vse vishja trava –

obraz, kamen z runami,

zraste v spominu.

 

 

 

 

TOMAS TRANSTRÖMER (Stockholm, 1931), shvedski pesnik, shtudiral psihologijo, sluzhboval (kljub dosmrtni drzhavni shtipendiji za umetnike) kot pedagog za mladinski kriminal, veliko potoval, se ukvarjal z glasbo, prizadet od kapi leta 1990, nobelovec 2011 (zadnja pesnika z Nobelovo pred njim Heany in Szymborska – 1995, 1996). Fenomen »navadnosti«, skromnosti, minimalizma, skrajno zgoshchene pesnishke besede, ki se z navidezno preprostostjo »priplazi« za bralcem in se useda vanj; celoten opus obsega okoli 200 pesmi. Zadnja zbirka iz samih haikujev, glede katerih so se pojavile (nasploh znane in obichajne) pripombe, da niso »pravi haiku«; v njih je resda tudi kakshna »nehaikujevska« formulacija, a so nedvomno predirne miniature v formi haikuja, izvirno jih TT pishe v zlogovni shemi 5-7-5; tega se drzhi tudi prichujochi prevod (iz angl.). Nobelova 2011 je »triumf« evropskega haikuja, saj TT pomeni enega njegovih vrhov.

 

Izbor, prevod in opomba Ivo Antich