Revija SRP 107/108

Matej Krajnc

 

SKOPORITI MAJORDOMI

 

 PRVI NASLOV

 

Prvi naslov

ni vedno pravi.

Ne smem se ustaviti

in pozvoniti.

Ne smem odpreti ust

na stezhaj,

majordomi so

vedno bolj skoporiti.

 

Blizha se tocha,

trgatev se blizha,

grob je razdrt,

na njem ni vech krizha,

kdo stoka v gomili,

kdo na ves glas kliche

Roberte Johnsone

ali hudiche ...

 

Prvi naslov

ima svojo moch,

nevarno je z njim

zobati cheshnje;

na Trolsko nihche

noche vech vandrat

in tudi zimski vihar

vech hrasta ne treshne ...

 

Krasti je láhko,

bezhati pa ne;

kaj naj, che mi rabelj

medaljo pripne?

Kaj naj, che mi Proust

ochita ves siv,

da zgubljal sem chas,

nekaj zhil ozhivil?

 

Blizha se tocha,

trgatev se blizha,

grob je razdrt,

na njem ni vech krizha,

kdo stoka v gomili,

kdo na ves glas kliche

Roberte Johnsone

ali hudiche ...

 

 

 

 

ODDALJENO GRMENJE

 

Oddaljeno grmenje

se priblizhuje,

name pada

zobat telefonski klic;

kaj bo, kaj bo,

se sprashujejo svatje

in vecher prihuljeno

leze iz plenic ...

 

Dvajset muchenikov

dela shabeso,

preostalih dvajset

spushcha rolo;

oddaljeno grmenje

napoveduje:

nocoj bo spet padalo

suho zlato ...

 

 

 

 

USTA ANGELE MERKEL

 

Jutro je kot usta Angele Merkel,

vedno malce v zamiku.

Postavish vprashaj,

scmarish zajtrk, dva ...

Potem se vlije,

she preden gresh v trgovino,

ura je poldne,

Angela se odsmehlja.

 

In chrni mozhje

ugrabijo uchiteljico Bredo,

odnesejo jo na katamaran,

pa hajd v Benetke z njo;

nadenejo ji masko,

se opolzko rezhijo,

pa niti tri ni she ura –

kaj neki she bo!

 

Delam homeopatske gibe,

se uravnavam po dezhju,

vrata premikam

naprej in nazaj.

Vecher je kot Helmut Kohl,

rumen in brezizrazen,

in na mizi she vedno lezhi

isti vprashaj ...

 

 

 

 

PAGANINI

 

Paganini stoji

za majhnim shtantom

pred magistratom

in prodaja ploshche

in ljudje hodijo

mimo, mrki,

dan pa je vreshchav

in popreproshchen.

 

Za njim pa debeli

zidjé magistrata,

ovalna soba,

trikotna soba,

v njih nekdo sestavlja

imenitne violine

in nanje sije

imenitna svetloba.

 

Vlazhno je v zraku,

cene se lepijo s ploshch,

smeh nedoraslih

otrok in ljudi

ga ne moti vech,

nichesar vech ne slishi,

niti pozdrava chudaka,

ki fige deli ...

 

Mimo njega bezhi

chreda muflonov,

topot se mu zdi

kot drsenje copat

nekje, mnogo prej,

v nekem drugem chasu,

ko tu she sploh

ni stal magistrat ...

 

Paganini gre

z dnevnega shihta,

zavije v ozko ulico,

srepo in dolgo;

skuhal bo chaj,

pojedel kompot

in noch pozdravil

z obichajnim molkom ...

 

 

 

 

DROBNJAK

 

Drobencljam, drobencljam,

ura je shtiri,

sonce ne neha,

ura je pet.

Starci kadijo

na uvelih balkonih

in voda za chaj noche

po moje zavret.

 

Poti med vrtichki,

poti med rondoji,

poti med rohnenjem

shleparskih spak;

vem, drobencljam,

a vem tudi dobro,

zakaj pri teh letih

she hodim na vlak.

 

Dajte mi sira

in petershilja,

sonce ne neha,

osem bo zhe ...

Starci renchijo

na uvelih balkonih,

Gentle Annie pa brez

opozorila umre ...

 

Drobencljam, drobencljam

med stranishchem in sobo,

kregam se s tepihom,

z zheno pa pôjem;

vseeno mi je,

che popravlja mi tekst,

samo da je konec

vedno po moje ...

 

 

 

 

NEVARNOST

 

Nevarnost jo primaha

s shirokim klobukom,

sede in reche,

da bi rada meso;

pokimam ji, znanki,

s povrshnim smehljajem

in mrko pogledam

na mizo pred njo.

 

Mladost je nedvomno

res chudovita,

posebej she, che

se hitro postarash;

potem si grenak,

preklinjash v jezikih,

nevarnosti pa

nich vech ne marash ...

 

Po kom se ravnam,

ko prizhigam ji chik,

ko ji nerodno

pepelnik ponudim?

Hej, zunaj je mrak,

zunaj je mraz,

zunaj bo noch,

pa nevihta bo tudi ...

 

 

 

 

ZADNJI NASLOV

 

Je poshtar,

pa ga ni,

naslov se

izbosí

in pride

dolga zima

in maha

nam s kostmi.

 

In Mary Travers

zadoni

s preshernim glasom

polnochi

in Charlie Watts

vizitke dela,

razrezhe jih,

izkrvavi ...

 

Pa dan bo,

pa ga spet ne bo,

pa bo tako

in spet tako,

prishli bodo

poltovornjaki

in s cirkusom

morda she kdo ...

 

Je vrishch,

pa izzveni,

naslov se

izbosí

in pride

dolga zima

in maha

nam s kostmi.