Revija SRP 107/108

Damir Globochnik

 

SATIRICHNI LIST SHKRAT (1903–1906)

 

Shkrat je v letih 1903 do 1906 izhajal v Trstu. Tiskala in izdajala ga je tiskarna Edinost. Glavni urednik lista je bil Ludvik Gerzhina. Sedezh uprave Shkrata je bil v Narodnem domu (Ulica Giorgio Galatti sht. 18). Celoletna narochnina Shkrata je znashala 6 kron, polletna 3 krone in za chetrt leta 1,50 krone. Posamezne shtevilke so bile na voljo po 10 stotink (5 novchichev). Shkrat je veljal za »najceneji slovenski humoristichni list in – tednik« (»'Shkrat' v letu 1906«, Edinost, 1906, sht. 6).

Politichni chasnik trzhashkih Slovencev Edinost je redno objavljal reklamne notice za satirichni list. »Z novim letom prichne izhajati v tiskarni 'Edinosti' humoristichno-satirichni list 'Shkrat'. 'Shkrat' bo popolnoma neodvisen, stal bo na narodni podlagi, shibal nashe narodne sovrazhnike, a tudi narodne grehe vseh slovenskih strank. Izhajal bo vsako soboto. Rokopise iz vseh slovenskih pokrajin poshiljati je na naslov: Urednishtvo 'Shkrata' Trst, tiskarna 'Edinost'. Vsprejemajo se tudi originalne slike.« (Edinost, 1902, sht. 277)

Shkrat je bil naprodaj v naslednjih tobakarnah (prodajalnah tobaka in tobachnih izdelkov) v Trstu: Raunacher (ulica Poste nuove, zraven tiskarne Edinost), Stanich Shtefan (ulica Molin piccolo), Lavrenchich Mihael (trg pred vojashnico), Martini (ul. Belvedere sht. 21), Majcen (ul. Miramare sht. 1, blizu kolodvora), Kersten Ivanka (ul. Stadion sht. 1), Pipan Emilija (ul. Ponte della Fabbra, blizu lesnega trga), Babnich Shtefan (ul. Sette Fontane 12), Kratznik Anton (ul. del Rivo 30), Bruni Edvard (Piazzetta S. Lucia), Africh Mate (Campo Marzo 2), v tobakarni v Narodnem domu v Barkovljah, v tobakarnah Andrej Shancin-Drejach v Shkednju, Skapin & Pirich pri Sv. Ivanu, Antonija Kramar pri cerkvi v Rojanah, Podboj Benjamin v Boshketu, v tobakarni na kolodvoru sv. Andreja in tobakarni Josip Danev na Opchinah (po: »Jutri v soboto …«, Edinost, 1903, sht. 6). Na voljo je bil tudi v Gorici in drugih slovenskih krajih.

Shkrat je imel razlichna naslovna zaglavja. V letu 1903 je bil za velikimi chrkami imena lista narisan zid, pred katerim so omagali Nemec, Italijan in drugi slovenski sovrazhniki. Na enem od zaglavij shkrat »s hudomushnim izrazom na obrazu, bezhi se zhakljem na hrbtu, v katerega je pobasal nashe narodne nasprotnike«. Na naslovnem zaglavju iz leta 1906 je droben shkratek igral na pishchalko. Posamezne shtevilke Shkrata so bile natisnjene v razlichnih barvah.

Danes povsem pozabljeni satirichni list Shkrat je bil do leta 1905 (tedaj je poleg Jezha zachela izhajati tudi Osa) »jedini slovenski humoristichno-satirichni tednik, ki prinasha izkljuchno originalne slike« (»Shkrat«, Gorenjec, 1904, sht. 3). »Sploh je, kar se tiche originalnih slik, 'Shkrat' dalech nadkrilil vse dosedanje slov. humoristichne liste in zasluzhuje najshirsho podporo od strani slovenskega obchinstva.« (Edinost, 1903, sht. 201) Opremljen je bil z modernimi, delno secesijsko obchutenimi karikaturami in drugimi risbami. Zaradi karikatur je urednishtvo Shkrata nabavilo boljshi in mochnejshi papir. Njihova avtorja sta bila najmanj dva. Prvi je sodeloval s Shkratom od zachetka izhajanja, drugi je risal karikature (»priznano markantne in karakteristichne slike«) od 36. sht. iz leta 1905 dalje. Med prvimi risbami novega likovnega sodelavca je bila »krasna, mojstrsko izdelana slika« »Presheren v nebesih« (Edinost, 1905, sht. 250). Identiteto obeh avtorjev bo najbrzh tezhko razvozlati. Zanimivo je, da je Shkrat imel poleg glavnega urednika tudi posebnega likovnega urednika (»urednika za ilustracije«). Poudariti velja, da je Shkrat izhajal v edinem velemestu na slovenskem ozemlju – v Trstu, kjer je bila karikatura (v nemshkih in italijanskih satirichnih listih) na mnogo vishjem nivoju, kot je to veljalo za Ljubljano.

Shkrat se je posvechal politichni satiri. Redna rubrika satirichnega lista je bila Shkratova kronika s pregledom tedenskih dogodkov, »ki je pisana svezhim in zdravim humorjem« (Edinost, 1906, sht. 159). Kronika je bila tudi ilustrirana.

Ohranjene oziroma dostopne shtevilke Shkrata* prichajo, da je namenjal pozornost zlasti politichni karikaturi, s katero je komentiral tako domache kot zunanjepolitichne dogodke. Vrsta karikatur se je lotila rusko-japonske vojne na Daljnem vzhodu (japonsko zavzetje Port Arthurja), ki se je vnela v letih 1904/1905 in konchala s hudim vojashkim porazom carske Rusije. Shkrat je med drugim objavil vech karikatur o tedaj aktualni volilni reformi in karikature politichnih dogodkov v Trstu, na Hrvashkem in v Rusiji. Veliko pozornost je namenil vprashanju slovenske pravne fakultete v Trstu, avstrijsko-italijanskim odnosom in avstrijski notranji politiki. Na karikaturah pogosto nastopajo avstrijska ministrska predsednika Körber in Gautsch, madzharski grof Tisza in nemshki cesar Viljem II.

Opozoriti velja tudi na antisemitske tendence na karikaturah in v pisanih prispevkih v Shkratu. Karikaturo »Prva seja mestnega sveta trzhashkega« (1906, sht. 14) je Shkrat opisal z naslednjimi besedami: »Volitve so mati, ki je porodila svojega otroka. Produkt trzhashkih obchinskih volitev je trzhashki mestni svet. Dete je stopilo v zhivljenje in predstavil je je svetu Evgen Morpurgo. Kdor hoche vedeti, kakega pokoljenja je ta kum nashega mestnega sveta, naj le pogleda ilustracijo na drugem mestu tega lista, kjer mu bo tudi jasno, da bomo v Trstu tudi nadalje plavali – v zhidovskih vodah. Dobro je, da je vsaj okolica volila shestero mozh, ki bodo dajali nashemu mestnemu parlamentu nekaj – krshchanskega kolorita.«

Leta 1903 je drzhavno pravdnishtvo odredilo zaplembo Shkrata zaradi karikature »Le, le!« na naslovnici, ki se je nanashala na ricmanjsko cerkveno vprashanje (Edinost, 1903, sht. 77). Zato je bila pripravljena druga izdaja zadevne shtevilke. Istega leta je bil Shkrat zaplenjen zaradi prispevka »Politika na Kitajskem« (Edinost, 1903, sht. 121).

 

 

______________

* Shtirje letniki Shkrata najbrzh v celoti niso vech ohranjeni. Posamezne shtevilke hranijo Gorishka knjizhnica Franceta Bevka v Novi Gorici (27 shtevilk), Knjizhnica Srechka Vilharja v Kopru (12 shtevilk), Narodna in shtudijska knjizhnica v Trstu (5 shtevilk) ter Narodna in univerzitetna knjizhnica v Ljubljani (14 shtevilk). (Op. avt.)