Revija SRP 105/106

Lev Detela

 

ROMAN O CHESHKOSLOVASHKEM »GLUHEM ROGU«

 

Josef Haslinger: Jáchymov.

Roman. S. Fischer Verlag, Frankfurt / Main 2011. 272 strani.

 

Jáchymov je rudarsko in zdravilishko mestece v Cheshkem Rudogorju, znano she iz cesarske Avstrije po radioaktivnih vrelcih. Iz urana v blizhnjih rudnikih je Marie Curie izolirala prvino radij in za to odkritje prejela Nobelovo nagrado. Rudarski kraj je prvich omenjen leta 1510 pod imenom Joachimstal. Takrat je slovel zaradi rudnikov srebra. Tu so kovali joachimstalski taler, ki je dal ime tudi amerishkemu dolarju in slovenskemu tolarju. V drugi svetovni vojni so nacisti pri rudnikih zgradili dve koncentracijski taborishchi za nasprotnike Hitlerjevega rezhima. Po prevzemu oblasti v letu 1948 so cheshki komunisti taborishchi preuredili in »dopolnili« z devetimi dodatnimi gulagi za svoje politichne nasprotnike. Ti tako rekoch na smrt obsojeni so morali z golimi rokami pod nadzorom cheshkoslovashke tajne policije in sovjetskega KGB-ja izkopavati uran, ki je bil izkljuchno namenjen za atomsko oborozhevanje Sovjetske zveze.

V taborishche so cheshkoslovashki politichni organi poslali leta 1950 svojo celotno hokejsko reprezentanco (tedanjega svetovnega prvaka) z obtozhbo, da je vohunila za kapitalistichne sovrazhnike socializma in se negativno izrazhala o komunistichni Cheshkoslovashki in z njo prijateljsko povezani Sovjetski zvezi. Komunisti so se baje bali, da bo na blizhnjem svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji celotna reprezentanca zaprosila za politichni azil, kar bi bila nezaslishana sramota za socializem. Shportnike je bilo zato iz politichnih razlogov potrebno zapreti. Med zaporniki se je nahajal tudi priznani shportnik Bohumil Modrý. Ta legenda cheshkoslovashkega hokeja v tridesetih in shtiridesetih letih prejshnjega stoletja in dvakratni svetovni prvak je veljal za najboljshega evropskega vratarja.

Vsekakor ponuja razgibana rudarska pa tudi letovishka preteklost cheshkega rudogorskega kraja bogato snov za film ali roman. Tega je zdaj napisal in nedavno pri frankfurtski zalozhbi S. Fischer pod naslovom Jáchymov objavil leta 1955 v nizhjeavstrijskem Zwettlu rojeni Josef Haslinger, angazhirani levichar in univerzitetni profesor na Nemshkem literarnem institutu v Leipzigu, avtor shtevilnih druzhbenokritichnih romanov, novel, gledalishkih iger in esejistichnih knjig (na primer provokativnega romana o atentatu na dunajski burzhoazni Opernball – Operni ples, 1995, in protinacistichnega romana Das Vaterspiel – Ochetova igra, 2000).

Haslinger, ki se je do sedaj v svojih proznih in esejistichnih delih na kritichen nachin soochal predvsem s tematiko nacionalnega socializma in neonacizma, je tokrat postavil pod opazovalni drobnogled nechloveshkost drugega totalitarnega sistema, ki po avtorjevih besedah sicer ni popolnoma primeljiv s hitlerjanskim nacizmom (ta je obsodil kar neki celotni narod zaradi »rasnih nepravilnosti« na smrt), vendar je bil prav tako dovolj poguben.

Osnovnico romana tvori kruta usoda Bohumila Modrýja. Baje so ga njegovi shportni kolegi (ki so jih komunistichni organi tudi fizichno muchili), da bi se izognili tezhji kazni, po krivem obdolzhili, da je v tujini drzhavljanu sovrazhne drzhave porochal o negativnem stanju na Cheshkoslovashkem. Drzhavni tozhilec je za ta prestopek zahteval smrtno kazen, vendar so kazen »omilili« v petnajst let strogega zapora. Kar pet let je Modrý prestajal kazen po raznih taborishchih, eno leto pa je moral z drugimi »najhujshimi« kaznjenci – duhovniki, univerzitetnimi profesorji, nekdanjimi gospodarstveniki – izkopavati uran v Jáchymovu. Konchno so ga pomilostili. Nekaj let je she lahko normalno zhivel v domachem druzhinskem okolju, vendar je nazadnje podlegel zahrbtni bolezni zaradi zharchenja, ki mu je bil izpostavljen v rudniku.

Haslinger je pri oblikovanju svojega novega romana uporabil poseben nachin. Pripoved o cheshkem shportniku je polozhil v roke njegove leta 1946 rojene hcherke in plesalke, ki je leta 1972 iz politichnih razlogov pobegnila na Dunaj. Vendar ji tezhka ochetova, materina in druzhinska usoda ne da miru. Odpotuje v Jáchymov, da bi raziskala ochetovo preteklost. V zdaj spet predvsem lepem letovishkem kraju spozna lastnika majhne dunajske literarne zalozhbe Anselma Findeisena, ki tu v toplicah zdravi svojo tezhko, neozdravljivo bolezen, zaradi katere bo postopoma popolnoma ohromel. Findeisen, ki je v nekdanji Vzhodni Nemchiji prav tako trpel zaradi avtoritativnega nedemokratichnega komunizma in se je zato preselil na Dunaj, jo pregovori, naj ochetovo zhivljenjsko zgodbo predela v roman.

Plesalkin manuskript o ochetu je jedro Haslingerjevega romana. To osnovno zgodbo obkrozha Findeisenova bolezenska in zalozhnishka zgodba ter razlichne plesalkine povestice, ki jih je Modrýjeva hcherka napisala po ochetovi smrti, da bi premagala morecho depresijo, ki se ji ob tezhki izgubi ljubljenega chloveka ni mogla izogniti.

Roman Jáchymov je Haslinger napisal na podlagi resnichnih dogodkov in oseb, vendar ni mogoche rechi, da je to suhoparna dokumentacija o tragichnih evropskih zapletih po drugi svetovni vojni. Avtor je namrech svoj roman formalno in pripovedno izoblikoval na premishljen in subtilen nachin, pri chemer s chustvenimi zarisi nastopajochih oseb in domishljijsko fikcijo poudari realne dogodke, kot so se odvijali v resnichnosti. Ob robu izve bralec tudi zelo veliko o zgodovini cheshkoslovashkega shporta, she posebej hokeja na ledu, vendar tvori usodni sporochilni poudarek romana nechloveshka temá jáchimovskega taborishchnega rova. Ta roman o cheshkoslovashkem »gluhem Rogu« (po Kocbeku) bi zagotovo lahko nagovoril tudi marsikaterega slovenskega bralca, ki ga vznemirja she danes premalo razchishchena usoda pobitih zhrtev v slovenskih rudnikih nechlovechnosti.