Revija SRP 105/106

Ivo Antich

 

POPARE

(Posthistorichne parabole)

 

 

CHERNOBIL, SOVJETSKA HIROSHIMA

(26. 4. 2011; ob 25-letnici)

 

Sprva le »nesrechen sluchaj«,

pripetljaj, pripet na Pripjat,

a na dan prihaja Zmaj,

ki je spodbudil prevrat,

v Rdechem gozdu polomijo

za nasedlo utopijo.

 

Atomski shok brat bratu

podari v ruskem A-obratu

v ukrajinskem rezervatu

v Chernobilu ob Pripjatu

(v »zibelki« slovanstva)

kot znamenje poslanstva:

 

polom Sovjetske zveze

in hladnovojne jeze,

zlom planskega gospodarstva,

afganskega misijonarstva,

nevzdrzhnega tekmovanja,

ki vanj se Rus zaman zaganja.

 

Zachetek in konec v mochvirju

na vele-malo-beloruski

tromeji, ob jedrski zakuski,

apokaliptichne posledice

a(na)tomske poledice

z vonjem po vampirju.

 

P. S.

Chernobil ali Chornobil

pomeni »chrna bil«,

pelin ali chrna trava,

grenka zel, zdravilna,

vendar tudi morilna,

od nje lahko boli glava ...

 

 

 

 

OTON IN ZATON

(16. 7. 2011)

 

Otoplastichni ottocento

v dvajsetem stoletju?

Ob slovanskem mladoletju

sta to bila recentno

dva janusovska obraza

avstrokakanijskega poraza:

velikonemshka ein-Volk-zver

kot globalna blaznost

in podalpski mil(ka) kavalir

kot KUKavichja prijaznost.

A-O cesarsko (ko)varstvo,

Adolf-Otto poglavarstvo.

Predrla se je ci(s)ta:

neprozhno dragocena

in oto-zhno obscena,

velichastna in banalna,

zombijevsko karn(ev)alna,

s smrtjo Otokarja stichna,

freudovsko nebotichna,

fritzlovsko pritlichna

varianta West-Easta

v dunajsko-budimski oskrbi

kot arijsko-hunski navezi

(kljub prastari pruski jezi)

na slovanskih repkov grbi

ob nemajhni ruski skrbi

(pa ob judovski asistenci,

ki je tudi zhe v off-senci).

Zdaj za vrati kapucinov

le she prah mitropskih spominov.

 

 

 

 

NI GA TICHA BREZ MLADICHA

(28. 5. 2011)

 

Ko primejo (vojnega) zlochinca,

se zavrti medijska mashinca.

A on je odigral svojo vlogo,

opravil je »chistilno nalogo«.

 

Geslo »Da se ne bi ponovilo!«

je pri tem najbolj znano mashilo.

Zhivljenj pa zhrtvam she ni vrnilo

nikdar nobeno opravichilo.

In za vsako zlochinsko dejanje

je pach mozhno upravichevanje.

 

Zato je zmeraj svezhe vprashanje:

Kako onemogochiti stanje,

ki omogocha (z)versko divjanje,

che je konchni zhegen »kaznovanje«?