Revija SRP 105/106

Ivo Antich 

 

 »NEZNANKA« MED PIONIRJI STRIPA

 

Med pionirji slovenskega stripa po nenavadnosti imena in brezimnosti osebne usode ali biografije (zhivljenjske zgodbe) izstopa Konchi Ahachich. Niti spol, skrit pod tem imenom, (she) ni povsem zanesljiv, saj je Kon(ch)i obichajno deminutiv za Konrad. Ker pa Marjan Blazhon, izjemni poznavalec (zgodovine) stripa, navaja, da gre za avtorico iz Novega mesta, in ker je tudi opus, kolikor je bil chasopisno in knjizhno objavljen pod tem imenom, tako po tekstovno-vsebinski kot po risarsko-likovni karakteristiki izrazito »feminilno« pravljichen in »mehkobno« lirichen, je vsekakor najbolj verjetno, da gre za zhensko. Za podatkovno literaturo to ime v glavnem ne obstaja, registrirano je le v Seznamu slovenskih mladinskih avtorjev (Wikipedija, julij 2011) z opombo: »slovenska mladinska pisateljica in ilustratorka, * 1894, Novo mesto, † neznano«. (Ob chlanku Mamut oznaka: »avtor je Konchi Ahachich«, takoj zatem pa »avtorica«.)

 

Deloma se ob tem imenu odpira tudi »dilema« glede oznake zvrsti. Po mnenju nekaterih t. i. »slikanica« (zlasti chasopisna) s tiskanimi izometrichnimi tekstovnimi segmenti pod vsako sliko ni strip, ker naj bi bil za »pravi strip« bistven tekst v oblachku znotraj slike. Po tej logiki bi bilo treba iz zgodovine stripa izlochiti vse njegove predhodnike brez oblachkov, pa tudi taka dela mnogih, celo vrhunskih avtorjev zrelega obdobja (npr. Foster, Maurovich, Pellos). Sicer pa strip kot pojem (iz angl.) pomeni predvsem »trak« v smislu kontinuirane likovno-besedne kombinacije (fumetto – oblachek le v ital.). Konchi Ahachich nima oblachkov; z mozhno razlikovalno oznako »stripska slikanica« tudi tovrstna dela sodijo v obzorje stripa.

 

Poleg chlanka Mamut in nekaj drobnih »strip(k)ov« v mladinski reviji Vrtec (1938, 1939, 1940) zadevno pisno-risarsko avtorstvo obsega knjizhne enote: Trije tichki (1938), Beli zamorchek (1942), Nosan in Zalka (1943), Bumchek in Bunkica (1943; zvochna kaseta 1992); vechino izdala Mladinska zalozhba s Salezijansko tiskarno (Lj. Rakovnik). Predhodni izidi v dnevniku Slovenec: Trije tichki (15. 6. 1938 – 17. 8. 1938), Bumchek in Bunkica (1938), Jaka Spaka in chudodelna dlaka (1938), Nosan in Zalka (1939), vse v dnevnih nadaljevanjih po dve sliki (vodoravno ali tudi navpichno).

 

Osnovna tipoloshka skupna poteza vseh teh stripskih slikanic je solidno izenachena, chetudi skromno realizirana interakcija med vsebinsko in likovno komponento. Preprosta, enolichna, vchasih malce negotova risba z golo linijo brez ekspresivnejshih poudarkov je v knjizhni izdaji ponekod (dvo)barvno dopolnjena; vsebina je dokaj standardno, tradicionalistichno fantazijsko pravljicharstvo s stereotipnim moraliziranjem. Kljub ljubeznivemu osnovnemu tonu ne sledi zmeraj »happy end«; mimogrede je mozhna tudi kakshna mrachnejsha, »nevarnejsha«, okrutnejsha zareza. Ena od »simptomalnih tochk« se nakazuje v tekstu Bumchek in Bunkica (kochevska medvedka, brat in sestra – v incestuoznem aktu?): »Bunkica veselo odpre ochi … in zagleda ljubljenega bratca. Objameta se in poljubljata se ob petju snezhnih ptichk ves dan in vso noch.«