Revija SRP 105/106

Damir Globochnik

 

ZAREZI V DLANI

 

Slikarski opus Bojana Bense tvorijo ciklusi slik s figuralnim, krajinskim in abstraktnim predznakom, ki jih povezuje intenzivno osredotochanje na govorico barv kot temeljnega slikarskega dejavnika. Bojan Bensa z ukvarjanjem z barvno podobo, z razvijanjem barvnih sosledij in kombinacij, s poudarjanjem zharenja barv, njihovih materialnih in tudi duhovnih razsezhnosti, vzdrzhuje likovno-raziskovalno napetost svojega slikarskega nagovora. Ne zanima ga ponavljanje motivov in njihovih likovnih interpretacij, zato se posamezni ciklusi po vsebinski plati temeljito razlikujejo med seboj. Vendar senzibilni interpret razlichnih motivov in oblikovalec abstraktnih podob zaupa v oblikotvorno in izpovedno moch barve. Na njegovih platnih zasledimo obchutljivo modelirane slikovne nanose, ki so podkrepili intenzivno napetost slikovnega polja, in znachilno barvno lestvico, v kateri prevladujejo zhivahne, svezhe in chiste barve.

Omenjene znachilnosti opredeljujejo tudi ciklus Zarezi v dlani, ki ga je Bojan Bensa prvich predstavil javnosti v ljubljanski Galeriji Kresija leta 2010. Slike in risbe s podobnimi motivi (ciklus Zarisi), ki jih je istega leta razstavil v Galeriji ZDSLU, dolgujejo svoj nastanek avtorjevemu sposhtljivemu odnosu do japonske kulture. Slikarja sta najbrzh v enaki meri pritegnila tako skrivnostna tradicija kot ravnovesje duha in telesa; to ravnovesje naj bi bilo v vechji meri kot za zahodne znachilno za azijske kulture. Bojan Bensa, ki se od leta 1973 ukvarja z borilnimi veshchinami in je mojster karateja, je to ravnovesje razbral v motivih Iai-Do (borilna veshchina z japonskim mechem) in v drugih prikazih borilcev med izvajanjem obredno-borilnih kretenj. Liki borilcev so pojmovani simbolichno; na to nas opozarja povezava chloveshke figure in tigra, podobno velja za zhenske like. Figure so zavzele arhetipske poze. Opazna je razlika med aktivnimi moshkimi ter pasivnimi lepotnimi zhenskimi protagonisti naslikanega domishljijskega sveta.

Figuralni motivi praviloma lebdijo v prostorsko ne povsem dolochljivem barvnem polju, ki ga lahko razumemo kot izpeljanko modernistichnega ploskovitega prostora. Trden kompozicijski skelet osrednjih motivov, ki nam ga je Bojan Bensa nazorno predstavil v seriji risb Zarisi, prekrivajo nerealne, izzivajoche, skorajda materialno obchutene barve. Slikar jih namrech polaga v shirokih, gostih in pastoznih nanosih. Premishljeno razporejanje potez razlichnih, chistih in harmonichno usklajenih barv druge poleg druge ter prepletanje vech potez iste barve krepi barvno intenzivnost; lahko se pojavi tudi vtis barvno-svetlobne energije, ki zhari s platna. Poteze niso le sledi chopicha na platnu in sestavni delchki barvno-prostorskih kombinacij, temvech so tudi eksistencialno pogojeni zapisi; o tem govorita naslova obeh omenjenih ciklusov.

Odlochitev Bojana Bense za koloristichno slikarstvo si lahko do neke mere razlagamo tudi s primorskimi koreninami, ki jih je nakazal s portretom Borisa Pahorja. Portret slovenskega primorskega knjizhevnika podobno kot erotichno zhensko telo, kompozicija Afrika v srcu in motiv tropa divjih psov, ki so sestavni del ciklusa Zarezi v dlani, vse to potrjuje, da ne gre toliko za ikonografski svet, strogo opredeljen z japonskim starodavnim izrochilom in tradicijo, temvech da gre predvsem za poseben, morda kontemplativno odmaknjen, pa vendar po likovni plati aktualen slikarjev pogled na »avtobiografsko« motiviko, ki potrjuje, da duh sodobnega chasa ni zaobshel likovnega sveta Bojana Bense.