Revija SRP 105/106

Damir Globochnik

 

KARIKATURE V REVIJI »ILUSTRACIJA« (1929–1931)

 

Revija Ilustracija je izhajala enkrat mesechno med letoma 1929 in 1931 (vsak 25. dan v mesecu). Izdajal jo je konzorcij Ilustracije (oziroma »K. Chech & cons.«), njen urednik je bil Narte Velikonja, tretji letnik sta uredila gledalishki in filmski zgodovinar Janko Traven in umetnostni zgodovinar dr. Rajko Lozhar. Urednishtvo in uprava sta bila na Kopitarjevi ulici 6/II v Ljubljani. Tiskala jo je Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.

Revija je bila razkoshno opremljena s fotografijami, reprodukcijami likovnih del, ilustracijami in karikaturami (s slednjimi zlasti prvi letnik), ki so spremljale literarna besedila, predstavitve literarnih, likovnih in gledalishkih ustvarjalcev, tujih filmskih igralcev in druge prispevke. Med likovnimi sodelavci so bili Milko Bambich, Stane Cuderman, Ivan Chargo, Miha Malesh, Maksim Gaspari, Olaf Globochnik, Nikolaj Pirnat, Henrik Smrekar, Albert Sirk, France Urshich in drugi avtorji. V vlogi karikaturista je izstopal predvsem Chargo.

 

Pri Chargovih risbah si velja zastaviti vprashanje, kje je meja med karikaturo in svobodno stilizirano portretno ilustracijo. V njegovih pretirano izostrenih potezah in mimiki upodobljencev bi morda lahko videli odmev nemega filma. Chargo je z risbami redno opremljal rubriko Iz galerije filmskih igralcev, v kateri so bili s tekstom in fotografijami iz aktualnih nemih filmov predstavljeni tuji zvezdniki in domachi igral­ci, kar mu najbrzh ni bilo tezhko, saj je rad zahajal v kino in teater. V 3. shtevilki srechamo slovito filmsko igralko slovenskega rodu Ito Rino (Ida Kravanja), ki sta jo narisala Chargo in Pirnat (1929, str. 96). Pirnatova risba je realistichna, medtem ko se Chargova nagiba h karikaturni interpretaciji. Kot karikature so bile zastavljene Chargove upodobitve Riharda Jakopicha (1929, str. 82), Otona Zhupanchicha (1929, str. 121; risba je v reviji tudi izrecno oznachena kot karikatura), igralca in rezhiserja Emila Kralja (1929, str. 130), komponista Marija Kogoja (1929, str. 185), rezhiserja Milana Skrbinshka (1929, str. 185; risba iz leta 1927), predsednikov ljubljanskega velesejma Frana Bonacha in Avgusta Praprotnika (1929, str. 151), igralk Elizabete Bergner (1929, str. 247) in Grete Garbo (1929, str. 294) ter igralca v nemshkih ekspresionistichnih filmih Conrada Veidta (1929, str. 358). Slednjega je Ilustracija predstavila z naslednjimi besedami:

 

»Neverjetna zmozhnost in oblast nad muskulativnim omrezhjem obraza in rok ter prav tako velika sposobnost za neko neresnichno in nenaravno, groteskno maskovito mimiko je Veidta postavila za nosilca glavne vloge v Indijskem nagrobnem spomeniku, Oraclovih rokah, Kabinetu voshchenih kipov itd., samih vlogah, ki so se odlikovale po grozotnem, poshastnem in ekspresivnem miljeju. Kaj chuda, che je bil ta igralec v zhenskem svetu zelo dolgo 'velika moda'; saj je njegova eksotichna, demonska igra vech kot obichajno vplivala na zhensko psiho. In che si v duhu predstavimo chas, v katerem smo gledali njegove filme, chas nekakshne povojne strahotne psihoze, nam bo umljivo navdushenje filmske publike za vsak Veidtov film.« (Ilustracija, 1929, str. 358).

V prvem letniku revije poleg Chargovih karikatur najdemo tudi njegove portrete pesnika, pisatelja in dramatika Mirana Jarca (1919, str. 122), komponista Matije Bravnicharja (1929, str. 130), dirigenta in skladatelja Mirka Policha (1929, str. 185), igralke Dolores del Rio (1929, str. 230), amerishkega slikarja slovenskega rodu Gregorja Perushka (1929, str. 220), zalozhnika Cirila Vidmarja (1929, str. 351), urednika in pisatelja Janeza Zhagarja (1929, str. 351), slikarja Franceta Pavlovca (1929, str. 354), kiparja Lojzeta Dolinarja (1929, str. 354), slikarja Gojmira Antona Kosa (1929, str. 354), opernega pevca Julija Betetta (1929, str. 388), pesnika, kritika, esejista in prevajalca Franceta Vodnika (1930, sht. 1), rezhiserja, pripovednika, literarnega in gledalishkega zgodovinarja Bratka Krefta [leto in stran], pisatelja, dramatika, esejista in kritika dr. Vladimirja Bartola (1930, str. 46), rezhiserja Osipa Shesta (1930, str. 126), igralca Ivana Cesarja (1930, str. 127), igralca in rezhiserja Milana Skrbinshka (1930, str. 127), predsednika angleshkega parlamenta Ramsaya Mac Donalda (1931, str. 130), pisatelja Fjodorja Mihajlovicha Dostojevskega (1931, str. 131), slikarjeve zhene (1931, str. 299) ter she druge Chargove ilustracije, ki so prav tako nastale v tehniki risbe s svinchnikom.

 

Malesh, ki je sodeloval pri urejanju revije Ilustracija, je za filmski oddelek prispeval perorisbi komikov Char­lesa Chaplina (1929, str. 132) in Busterja Keatona (1929, str. 326). Gre za ponatisa iz Maleshevih Rdechih luchk ali risb o ljubezni iz leta 1929. Na prvi ilustraciji je Malesh motive vpletel v »kolazhno« zasnovano kompozi­cijo; Keatona je zajel s povzemajocho in gracilno lini­jo. Povsem drugachna je Malesheva karikatura Prosto po Karli Bulovchevi: Spomenik Ivanu Mraku (1929, str. 184), na kateri je Mraka z dramo Slepi prerok v roki upodobil v maniri Karle Bulovec, saj Mrakovo telo kipi od nabrekle telesnos­ti, ki je bila znachilnost kiparkinih figuralnih risb.

 

V prvem letniku Ilustracije je bila objavljena tudi Sirkova karikatura gledalishkega rezhiserja Ferda Delaka (1929, str. 185). Pod naslovom Oriem je Sirk s satirichnimi ilustracijami opremil kratek prikaz izleta s cholni po Savi in Donavi, na katerega se je podal s Ferdom Delakom in Brankom Fleggom (1929, str. 254). Podoben satirichni potopis je Sirk istega leta objavil tudi v satirichnem listu Kurent. Gaspari je prispeval karikaturi shahista Milana Vidmarja (leto prej je bila objavljena v Ilustriranem Slovencu), ki ga je s karikaturo predsta­vil tudi France Urshich (1929, str. 260), in Frana Saleshkega Finzhgarja s silhueto cerkve v Trnovem (1929, str. 390), kjer je bil Finzhgar zhupnik. Objavljenih je bilo tudi nekaj ilustracij nemshkega slikarja in grafika Georga Grosza.

 

Chargo je leta 1930 prispeval karikaturo igralca, rezhiserja in dramatika Frana Lipaha (Kadar se umetnik joche, se publika smeje, 1930, str. 157), karikaturo igralke Aste Nielsen v vlogi iz filma Kokain (1930, str. 386) in dve karikaturi Emila Kralja. Risba z ogljem Emil Kralj kot Norec v Büchnerjevi igri »Vojchek« (1930, str. 371) prikazuje groteskno postavo Norca, ki »raste v fantastichnost in grozo svoje sence«, kot je zapisano v pojasnilu risbe. Na risbi s svinchnikom Emil Kralj kot Melhior v »Danes bomo tichi« (1930, str. 371), ki je bila leta 1927 objavljena v Ilustriranem Slovencu, pa je »podchrtal smeshnost hlapca Melhiorja«. Obe karikaturi sta bili v reviji Ilustracija soocheni z realistichno risbo Nikolaja Pirnata, ki »nudi obraz tega igralca s tipichnim izrazom, ki je veren vlogi in resnichnemu obrazu«.

Chargo je o Franu Lipahu zapisal: »Lipahova figura je zavzela njemu prirojeno kretnjo. Skremzhena skromnost se je pa kmalu razlila v ironichen izraz! /…/

Lipah je igralec svoje sorte. Mehko zaokrozheno obchutje s tisto rezkostjo izgovorjave podaja svoje vloge in ustvarja tipe na svoj nachin izdelane. Izvirno po svoje zamishljene, skoro z navidezno lahkoto jih pretira do izrazitega uchinka, vedno individualne, pa vendar v okviru miljeja. /…/

Ko mi je v presekanih stavkih govoril o svoji komediji, sem jaz tako obchutil: Akoprav je komedija po mojem nekaj vech kot ironiziranje, in je psiholoshko tkanje celotnega, nekaj pikro ochitajochega, dishi iz te tvoje rechi nekaj grenko sladkega, pomilovalnega in odpushchajochega.« (Ilustracija, 1930, str. 157).

 

Smrekar je v reviji objavil besedilo in ilustracije shaljivega prispevka Nasha dushevna elita na letovishchu (1929, str. 190–191) ter ilustracije za zgodbo z moralnim podukom Kralj Baltu (napisal J. Zh., str. 320–321). S satirichnimi ilustracijami je opremil tudi prispevek 'Podgrajska koza' in 'Polnochni najdenchek' (napisal Fr. Zh., 1930, sht. 1), besedilo Janeza Oblaka Moj drushtveni tajnik (1930, str. 101) in dva lastna satirichna zapisa: Brumno postno premishljevanje o 'machku' /napisal Henrik Smrekar, Ljubl­janski, pushchavnik/ (1930, str. 70) in Mis-manija (1930, str. 130); ob slednji s pripombo: »Za Mis Skromnost in Mis Logiko bi pa tekmovalk najbrzh sploh zmanjkalo, in kar bi jih she prishlo, bi bile le bolj povprechne vrednosti.« Leta 1930 je Ilustracija predstavila najnovejsha Smrekarjeva dela (str. 250). Karikaturo Frana Shukljeta je prispeval Miha Malesh, karikaturi Mirana Jarca in Ludvika Mrzela pa Ivan Kokolj (1930, str. 347).

 

Tudi leta 1931 je bilo objavljenih le nekaj karikatur. Chargo je narisal opernega pevca Josipa Rijavca [leto in stran], Ivan Kokolj pa pripovednika, novinarja in prevajalca Rudolfa Kresala (1931/1). Pred koncem izhajanja revije je v okviru predstavitve razstave kiparja Franceta Gorsheta objavljena Gorshetova karikatura hrvashkega dramatika Miroslava Krlezhe (1931, str. 435). Med ilustracijami so se kot novost pojavile t. i. »shale v nadaljevanjih«, sestavljene iz shtirih slichic, kjer kot glavni junak nastopa »gospod Petelinski« (avtor »M. Sh.«). Kratke shale v nadaljevanjih so bile tedaj reden gost na straneh dnevnega chasopisja.