Revija SRP 103/104

Ines Cergol

 

PESMI IZ ZASEDE 

 

NOVOLETNE IMPRESIJE

 

*

 

che bi odkrila tochko

v kateri se tolshcha

v novoletne luchke spreminja

che bi izbezala telo teloha

iz vdiha nosnic

che bi zakovichila luknjo nagosti

bi na drugi strani

prhnil gejzir v pregib metulja

 

orokavichena roka

bi she vedno slepa lezhala

na pralnem stroju

in udarjala takt centrifuge

 

*

 

ni pobega izza te zhelezne maske

samo plitko dihanje

in shepetanje v nosnice

oko

vidi

solzi

nebo

 

*

 

obrat v telo rojeva vdih

chujechi stih

izpraskan iz rje tolp

postan zhafran nabreklih mod

razplaja rod

sentimentalnih shtorkelj

v gnezdishchih dimnikov

 

vatirane palchke

umivajo smrt

na obodih jezika

 

reci le besedo

in pojdi strt

habibi

 

*

 

tako malo sem bila

kot sem hotela

tako malo so z mano drugi bili

kot bi zhelela

in vendar sem prezhivela

na tem balkanekspresu

v tem mrtvashkem plesu

pol stoletja

plimovanj

in tono soli

ki me

v solni steber

spreminja

 

ko grem chez ochi

otipam le she kosti

spomina

 

*

 

spet padam v kadenco

veliko napora porabim

za

stih na kredenco

smehljanje bontona

cheprav se zdi da verjamem

v

v-nebo-hod

sonca

zhelim

da bi bela plahta snega

vsaj za hip prekrila sivino betona

in kich novoletnih luchi

 

 

 

*

 

drsim

drsim drsim

po drchi sipkega peska grizhe

otrok v radost pospeshenega pada

ona mirna pradavna neizmerna

 

drsim

drsim drsim

po strmem prshcu snezhnega zameta

zhenska v srh slasti odeta

on bel leden jeklen

 

drsim

drsim drsim

skozi brezchutno belo sliko

vse globlje in chez rob

 

sledech sled pogleda

kazalec kazenskih chet

hrepenech po Danetovem chloveku

(ki ga ni)

po zrnu peska

snezhinki

barvi

vtkani v kri

 

*

 

ta trpki post

nepovabljeni gost

shkripa na obodu vhoda

 

in kdaj kar tako

(nikdar res v slovo)

drazhi lakoto

bleshcheche pege

razpotegnjene chez zamolklo nebo

 

in zenica res ni jasnovidka

da upala bi

(tudi brez zmage upa)

da bo chez strme brege

ujela pest pushchavske mane

droban grizhljaj te svete hrane

(sovrazhnice obupa)

ki posta pest pesti

 

*

 

biti v

ni stopiti iz

ni oditi

ni prgishche strahu

 

je blazhena norost

v galopu

jezdeca apokalipse

chigar dir

se samodejno zhene

v krozhnico elipse

 

je svilnata svetost

v nasmehu

samice

katere jutri

skrit

v nizki prezhi

se tiho smeje

v lastni mrezhi

 

 

 

 

PESMI IZ ZASEDE

 

*

 

posodi mi roko

za trenutek

droban trenutek med plimo in oseko

 

mirno se je bom dotaknila

njen odtis vase zavila

brez sprenevedanj

jo bom vrnila

 

 

s seboj bom vzela le

besedo roka

vzbrstelo

vzraslo

iz dotika

 

v meni bo vzvita

nosila jo bom

kot mashno obleko

kot otroka

 

*

 

strah

se koti v brlogu

strah prezhi

iz zasede krvi

 

a kljub temu

znam brati znake

znam pretentati hojo

in veter ochi

 

*

 

ne sanjam vech

ne krmim belih ptic

 

ob morju sedim

in poslusham

do oglushelosti

valove

 

dokler bonaca

ne prijadra v pristan

v pesek rishem

gradove

 

znotraj

vsa

z brnenjem burje

v sozvochnem spletu

 

se nasmehnem

chrni lastovki

v preletu

 

 

 

 

RODOVNIK

 

Resnico ste mi presejali skozi resheto,

ubogljivost mi zlepili s slino polzhev,

odgovornost mi z medom mazilili na podkve,

trpki vonj krvi vtrli v pesek za posipanje pred zmrzaljo.

 

Samo midva veva, da spodaj drsi.

Tam spodaj, kjer pred dvajsetimi generacijami

shtejeva milijon in vech.

In eden vech sem jaz. In eden vech si ti.

 

V meni pramati zhdi.

Oche nash!

Sin je rojen!

 

Kdo si bo naslednji iztaknil ochi?

Kdo roke opral?

Kdo se krizhati dal?

 

Nobene sledi za vas, vohljachi,

ne pushcham pod napushchem.

 

Above all, don't fool yourself, don't say

It was a dream, your ears deceived you!

 

Pesek v pushchavi prerokuje mrk.

 

Nikogar ne pushcham nepokopanega,

nikogar iz prejshnjih dni,

nikogar iz bodochih nochi.

 

Vsem pojem uspavanko,

soljeno s peskom,

sladkano s temo.

 

Ne smejem se spotakljivemu smehu.

Niti goloti vashih zob.

Niti belini vashih ochi.

 

Tiho konchujem pesem,

zavito v rdecho plenico,

brez grbov,

brez rozh.