Revija SRP 103/104

Damir Globochnik

 

SKOVIR (1928–1929)

 

Humoristichni list Skovir je zachel izhajati 28. ja­nuarja 1928. Vsako drugo soboto ga je izdajal konzorcij Skovirja. Za konzorcijem sta se skrivala Milko Bambich ter chasnikar Filip Omladich. Predstavnica konzorcija je bila Marija Krizhaj-Omladich. Filip Omladich je bil urednik Domovine, zato je bilo nekaj ilustracij iz Skovirja objavljenih tudi v tem chasniku. Skovir je obsegal shestnajst strani. Tiskala ga je Delnishka tiskarna v Ljubljani. Posamezne shtevilke so bile natisnjene v razlichnih barvah.

V prvi shtevilki je bil objavljen poziv »Vsem, ki so dobre volje!«: »V Sloveniji se doslej she ni mogel obdrzhati noben humoristichen list. Zato nas niso zvabili vzgledi nashih prednikov k izdajanju takega lista, nego samo optimizem in preprichanje, da vendarle mora v Sloveniji, ki zna vsaj brati in chitati, najti svojo eksis­tenco vsaj en humoristichen chasopis. Srbi in Hrvatje imajo take chasopise, zakaj bi torej tudi Slovenci ne zmogli enega!

'Skovir' bo nudil svojim chitateljem in chitateljicam chim najraz­novrstnejsho vsebino z obilico slik. Za trdno smo preprichani, da se pri chitanju 'Skovirja' ne bo dolgochasil nihche.

Zato prosimo vse, ki so dobre volje in ki zhele, da imamo tudi Slovenci razvedrilno chtivo v lastnem jeziku, naj nam pomagajo razshiriti nash list.«

Milko Bambich (1905–1991) je bil avtor Skovirjevih naslovnic, vseh por­tretnih in vechine politichnih karikatur, slikanic in drugih ilustracij. Vrsto karikatur in ilustracij je prispeval anonimni sodelavec »ZV«. Skovir si je pomagal tudi s tujimi klisheji.

Bambich je risal za tiste chase precej lascivne prizore s primerno razgaljenimi mladimi damami, ki so se shle »tekmo najkrajshih kril«, ta pa je »vzradostila« she zlasti »moshko chitateljstvo«, kot je bilo zapisano v Skovirju. Bambich se je zgledoval pri elegantnih zhenskih upodobitvah iz francoske Vie parisienne. Z napol prikritimi erotichnimi motivi je svojo naklado dvigovala vrsta revij v tedanji Evropi, npr. Simplicis­simus in Jugend.

Bambicheva razgibana stilizirana risba je Skovirju dala poseben pechat. V chetrti shtevilki je Bambich uvedel politichne in v shesti portretne karikature; praviloma so bile izdelane v linore­zni ali tej sorodni tehniki, prav tako dvostranska slikanica »Zgodbe kuharice Mice«, v katerih sta se lepa Mica in njen prijatelj Matic/Matichek redno znashla v smeshnih situacijah.   

Ilustrator, publicist in izumitelj Milko Bambich je bil rojen v Trstu (1905). Za njegov likovni razvoj je bilo usodno sholanje na realki v Idriji, na kateri je risanje poucheval Lojze Spazzapan, ki je nadarjenim uchencem dovoljeval precej ustvarjalne svobode. Bambichev sosholec je bil mlajshi brat slikarja Ivana Charga, ki je nekoch obiskal Spazzapana. Ivan Chargo je bil znan po dinamichnih risbah pod vplivom italijanskega futurizma. Z njimi mu je uspelo »zastrupiti« mladega Bambicha, ki je Charga sposhtljivo imenoval »slikar futurist«. Pod Spazzapanovim in Chargovim vplivom je Bambich oblikoval znachilno zhivahno stilizirano risbo, ki pa jo je kmalu moral delno opustiti. »Chargo me je pregovarjal, da bi se bolj futuristichno preusmeril kot karikaturist dnevnika Jutro. Bil pa je potreben kompromis, ker so me po priostrenih potezah Jutrovih risb kmalu pricheli imenovati 'ta shpichasti Bambich'. Moral pa sem s tem prenehati tudi zhe po prvi shtevilki Skovirja, satirichnega lista, ki sva ga usta­novila skupaj z urednikom Domovine Omladichem januarja leta 1928. Dokaz pach, kako tezhko je bilo tiste chase uspevati v takem sli­karskem izrazhanju, kot je bil futurizem, ki pa je zhe tako bil v zatonu.« (Milko Bambich, »Moja srechanja z Ivanom Chargom«, Ivan Chargo 1898–1958 (katalog razstave), Nova Gorica 1981, str. 56)

Bambich se je po maturi na idrijski realki leta 1923 vrnil v Trst, se vpisal na trgovsko sholo Revoltella in se uveljavil kot ilustrator slovenskih chasopisov, revij in zalozhb v Trstu in Gorici. Eden prvih Bambichevih korakov v svet ilustracije je bilo sodelovanje z gorishkim satirichnim listom Chuk na pal'ci. Avgust Chernigoj ga je v Trstu seznanil z grafichno tehniko linoreza.

Na Bambicha so postale kmalu pozorne italijans­ke oblasti. Preprichan je bil, da so mu politichni razlogi preprechili vpis na beneshko akademijo. Bambich je na proshnjo Albina Vodopivca narisal vinjeto za rezistenchni sklad Dela. Po Vodopivchevi aretaciji je policija preiskala Bambichevo stano­vanje in nashla skico za vinjeto ter nekaj izvodov Dela; to je bil zadosten vzrok za aretacijo in izgon v Jugoslavijo.

Bambich se je naselil v Ljubljani. Vladimir Perhovac ga je vpeljal v urednishtvo dnevnika Jutro, za katerega je leta 1927 zachel honorarno risati karikature. Naslednje leto je bil soustanovi­telj humoristichnega lista Skovir. Leta 1929 se je preselil v Zagreb, kjer je skupaj s trgovcem Jankom Pogacharjem ustanovil podjetje Reklamografika, ki je v tehniki brizgotiska izdelovalo razlichne reklame. V Zagrebu je leta 1930 s karikaturami opremil revijo Samorodnost, sodelo­val je tudi s Koprivami.

V spominih na Ivana Charga omenjene »priostrene poteze«, ki naj bi jih Bambich opustil zhe po prvi shtevilki Skovirja, so se najbrzh nanashale na ilustracije zgodbe Mataja Matajeva Zaljubljenca. Nekoliko manj »dinamichna« je bila v prvi shtevilki Skovirja objavljena petdelna karikatura V dobi sporta in filma ali kako sprejema Ljubljana svoje odlichnike, s katero je Bambich primerjal ljubljanske dobrodoshlice »pesniku prvaku« Otonu Zhupanchichu, ki ga na poti iz tujine ni prichakal nihche, shahovskemu mojstru dr. Milanu Vidmarju, ki ga sposhtljivo pozdravljajo vsaj mimoidochi na ulici, Sokolom s shportnim shampionom Petrom Shumijem na chelu, ki so se vrnili iz Lyona, in smucharjem iz Chamonixa, ki so naleteli na zgleden sprejem, ter filmski zvezdi Iti Rini, okrog katere se gnete radovedna mnozhica. Karikatura je izdelana s suvere­nimi, skicozno potekajochimi linijami. Bambich tovrstnega risarskega koncepta, ki ga je Virgil Shchek duhovito poimenoval »bambovski« risarski slog, nikoli ni povsem opustil, saj je ustrezal njegovemu risars­kemu znachaju. Leta 1934 je Bambich pisal Francetu Bevku: »Veste chim krajshi je rok, preje naredim. Ni treba imet prevech obzira do moje lenobe. Stvar je taka, da lazhje delam takoj, ko preberem snov, kot pa potem, ko poteche gotov chas.« (Bambichevo pismo Francetu Bevku, 23. avgust 1934, po: Marijan Brecelj, »Dopisi Milka Bambicha Francetu Bevku«, Zbornik Gorishkega muzeja / Gorishki letnik, 1995, str. 266)

S suverenimi, gladko potekajochimi obrisnimi linijami je Bambich za Skovirja v linorezni tehniki izdelal politichne in portretne karikature ter slikanice. Linorez ni dovoljeval skicoznosti, vendar je Bambich pri portretnih karikat­urah ohranil osnovni vzorec gradnje obrisov s krizhajochimi se chrtami, v zadostni meri je bila prisotna tudi razgibanost, tako da imamo lahko karikature za neposreden nasledek Bambicheve »futuristichne« risbe.

Bambichu je s portretnimi karikaturami uspelo predstaviti vrsto tedanjih kulturnikov. V Galeriji nashih javnih delavcev v karikaturi srechamo igralce Milana Skrbinshka, Darinko Debelak, Emila Kralja, Danila Cerarja, Zvonimirja Rogoza, Frana Lipaha, Vala Bratino in Ito Rino, rezhiserja Osipa Shesta, pesnike Ivana Albrechta, dr. Antona Debeljaka, Otona Zhupanchicha in Iga Grudna, pisatelje dr. Antona Novachana, Angela Cerkvenika in Jusha Kozaka, skladatelja Marija Kogoja, literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja in bibliotekarja dr. Jozha Glonarja, filozofa dr. Franceta Vebra, dirigenta in glasbenega pedagoga Mateja Hubada ter slikarje Ivana Vavpoticha, Matija Jamo, Riharda Jakopicha, Franceta Pavlovca, Nikolaja Pirnata, Bozhidarja Jakca, Staneta Cudermana ter kiparko Karlo Bulovec. Bambich je pogosto na isti tiskarski matrici kari­kiral dva upodobljenca. Ljubljanske kulturne delavce je zdruzhil tudi na skupinski portretni karikaturi Ljubljanski umetnishki borshch s pridatki.

Portretne karikature izprichujejo precejshnje nihanje v kvaliteti, ki je bilo mnogo manjshe pri politichnih karikaturah. Slednje so se Bambichu skoraj vselej posrechile; to nam potrdi tudi primerjava s karikaturami risarja, ki se je podpisoval s chrkama (najbrzh zachetnicama imena in priimka) »ZV« in je sledil Bambichevi tehniki, najvechkrat pa ne tudi njegovi kvaliteti.

Bambicheva karikatura Hegemonizem, centralizem in posojilo v Anglijo v sedmi shtevilki prikazuje jugoslovans­ki »gospodarski voz«. Vanj sta vprezheni personifikaciji Slovenije in Vojvodine, v smeri proti Beogradu ga potiskata personifikaciji Hrvashke in Bosne, z bichem v roki jih priganja Srbija. Situacijo komentira Anglezh z moshnjichkom v roki: »Drage dame, dokler ne bodo vloge ob Vashem gospodarskem vozu pravichno razdeljene, ne zaupam Vashi vladi tega denarja ...«

Na karikaturah kochije, vozovi, ladje pogosto personificirajo drzhave, narode, stranke. Podobno zasnovane karikature lahko v slovenskih satirichnih listih srechamo od konca 19. stoletja dalje.

V 22. shtevilki Skovirja je bila objavljena Bambicheva karikatura, ki prikazuje aktualno »Tiskovno svobodo v Jugoslaviji«: michna personifikacija »Svobode tiska« se je znashla utesnjena pod ogromno knjigo »Tiskovnega zakona«, njeno tezho v nasprotju s pripisano izjavo (»Res je, ta zakon je krivichen in nazadnjashki!«) dodatno povechuje nachelnik SLS in takratni vladni predsednik dr. Anton Koroshec, ki se je zavihtel na zakonik in po njem hinavsko udarja z nogo. Tiskov­ni zakon iz 1925 je na zachetku leta 1929 dozhivel spremembe in dopolnitve, v katerih pa je pazljiv bralec lahko spoznal njegovo zaostritev.

Uvedbo shestojanuarske diktature, zaradi katere je politichna karikatura hitro izginila iz chasnikov in listov, je Bambich komentiral s karikaturo Politichno zatishje (1929, sht. 2): prisilno upokojeni politiki s kljuchavnicami na ustih berejo zabavne romane.

V 17. shtevilki Skovirja je bilo objavljeno opozorilo zamudnikom pri plachevanju narochnine: »Poshtenjak, ki si narochil list, plachaj zaostalo narochnino! Kdor narochenega lista ne placha, je prav tako neposhten kakor dotichnik, ki ne placha narochenega blaga v trgovini.

Tudi je dolzhnost Slovencev, da podpirajo domachi shaljivi list proti tujemu. Imejmo tudi Slovenci shaljivi list in ga podpirajmo s tem, da ga narochamo in redno plachujemo!

Ker izhaja 'Skovir' iz lastnih sredstev brez kakrshnekoli podpore, prosimo ponovno, naj zamudniki poravnajo ostalo narochnino, sicer bomo morali ustaviti poshiljanje lista in zakonskim potom izterjati dolgove.«