Revija SRP 101/102

Dokument 1

Feliks J. Bister

 

 

LAVDACIJA ZA LEVA DETELO

 

Dragi Lev!

She nekaj besed v najini skupni materinshchini, ker mislim, da je to neobhodno ob Tvojem slavju. Kot pisatelj zgledno uposhtevash dvojezichnost. O tem prichajo Tvoje shtevilne publikacije.

V knjigi svojega zhivljenja in cele druzhine, v EMIGRANTU, ki si ji dal podnaslov »pregnanec med dvema svetovoma 1960-1990«, si avtentichno opisal svojo usodo po »Pobegu na Dunaj« 8. avgusta 1960. V prvem odstavku izprichash to dozhivetje, ko pishesh:

»Ko vstopish na tuje ozemlje, plachash sebi in dezheli, v kateri se zhelish ustaliti, davek v naturalijah: odtujenost in razosebljenost sta kot prepad, ki ga morash preskochiti, che hochesh priti v prihodnost in preprechiti lastnemu strahu, da ti izkoplje jamo, v katero padesh z dusho in telesom. Za vse zhivljenje ostanesh zaznamovan.«1

 

Mi smo bili tozadevno nadvse povrshni in gluhi, ker nismo zapazili, odkod izvirata Tvoja obchutljivost in obchasna eksplozivnost, ki Te je dostikrat privedla do radikalnega odpora. Kot pishe zalozhba Nove revije, ki je izdala omenjeno publikacijo, sta z zheno Mileno »kot mlada samoizgnanca, oba zapisana literaturi, skusila vse hudo, kar chaka emigrante.« Citiram dalje:

»Izpostavljena sta bila avstrijskemu preverjanju in vsakrshnim sumnichenjem, na vsakem koraku sta morala dokazati, da pripadata civiliziranemu narodu«.2

 

Kar kmalu sta se na univerzi krizhali najini poti. Prihajal si tudi na sestanke KLUBA SLOVENSKIH SHTUDENTOV NA DUNAJU v prostore t. i. Starega Korotana v Bennogasse 21, ki nam jih je uredil pozhrtvovalni pater Ivan Tomazhich. Za klubski ZBORNIK, ki je izshel leta 1962 ob 40-letnici organizacije, mi je uspelo Tebe pritegniti k sodelovanju. Tako si obogatil nasho skromno publikacijo z odlichno razpravo pod naslovom Miselna struktura slovenske povojne knjizhevnosti. Z njo si nam odprl vrata v vseslovenski skupni kulturni prostor. Odprl pa si nam tudi ochi za dogajanja v Sloveniji, ko si zapisal, da »uradni krogi v domovini« iz razlichnih vzrokov ignorirajo nekomunistichni del duhovnega ustvarjanja, kar se Ti ni zdelo ne »pravichno niti objektivno, temvech preje znak nekritichnosti, razredne omejenosti in strahu.«3 V svojem tekstu si tudi poudaril pomen ustanovitve SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE s sedezhem v Buenos Airesu (1954) ter celotno tedanje slovensko »razmishljanje« preprichljivo povezal in primerjal s svetovno knjizhevnostjo. Postal si v tem pionir posebne vrste, ker si se osvobodil ozkega domachega in enoumnega pionirstva!

Da ne bom predolg, samo nekaj pogledov v Tvoja dela: V svojem zgodovinskem romanu Kraljev kip (London 1970) obravnavash »Kraljevsko dialektiko«, ki jo odkrijesh v tem, da »Brez protikralja ni zagotovljen obstoj pravega, edino resnichnega kralja. Kralj in protikralj sta … za zgodovino potrebna. Kralj potrebuje nasprotnike in nasprotniki potrebujejo kralja«. Ob koncu pa ne izkljuchujesh, da »se lahko zgodi, da zgodovina podere zgodovino«.4 Slikash neki kavzalni razvoj propadanja in vendar verujesh v »Rojstvo novega«, ko pishesh:

»Ples smrti sredi uganke zhivljenja,

novo se v starem kot smrt znova zachenja.«5

 

V knjizhici Legende o vrvohodcih in mesechnikih, izdani leta 1973 v avstralski Canberri, obravnavash sicer ob robu eno svojih glavnih tem – namrech ocheta, ki ga vidish naenkrat kot mesechnika. V drugi kitici Tvoje pesmi beremo:

»Dobro ga vidite, tega presnetega ocheta,

pod luno stoji kot mesechnik in ceste pometa.

Na vrvi pa se guga njegov otrok kosmati,

to je vrvohodec bedasti,

ki ga oche ni hotel priznati.«6

 

Zdi se mi, da je imaginarni oche, ki Te resnichno spremlja, tisti »charovnishki metaelement«7 Tvojega celotnega literarnega ustvarjanja, neke vrste razkodirana shifra. Seveda pa razumem ochetovo duhovno prisotnost predvsem kot pritegnitev doma in domachnosti v tedaj zate she precej tujem avstrijskem svetu, ko nisi mogel vedeti, da se bodo »vrata domovine« chez dolgih 30 let vendar odprla, ko Ti bo spet mogoche  vrniti se v ljubljeno Sredishche ob Dravi, v nekdanji raj svojega otroshtva in mladosti … Zato si se pochutil kot v »Blodnjaku« (tudi naslov Tvoje prve knjige, izdane v Trstu leta 1964), katerega si se zdaj reshil, ki pa Ti je vsilil »neizprosno alternativo«. To so:

»bojna napoved popachenemu, nechloveshkemu stanju v svetu, bojna napoved nasilju vsakrshne vrste in vsakrshnim zaviralnim pojavom v svetu, ki skushajo unichevati osveshchanje chloveka.«8

 

Ostal si svojemu proglasu »za novo zhivljenje, za novo literaturo«, objavljenem leta 1964, vsa leta zvest. Preprichan sem, da si bosh kot ustvarjalni chlovek do zadnjega vzdihljaja prizadeval za »novo dobo«, za »novo zemljo« in ne nazadnje seveda za »novo literaturo«. V tem smislu: ad multos annos!

 

Feliks J. Bister imel to lavdacijo 17. junija 2010 na Dunaju na prireditvi v Avstrijskem zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in kulturo.

 

 

 

___________

1 Lev Detela, Emigrant, pregnanec med dvema svetovoma 1960-1990, Ljubljana 1999, str. 7.

2 Lev Detela, Emigrant, cit. ovitek.

3 Lev Detela, Miselna struktura slovenske povojne knjizhevnosti. V: Zbornik 1923-1963, Dunaj 1962, str. 38.

4 Lev Detela, Kraljev kip. Zgodovinski roman (Zbirka Sodobna knjiga, shtev. 11), London 1970, str. 8-9.

5 Lev Detela, Kraljev kip, str. 35.

6 Lev Detela, Legende o vrvohodcih in mesechnikih (Pesnishka uresnichevanja 2), Canberra 1973, str. 21.

7 Lev Detela, Metaelement. Pesmi, London 1970, str. 32.

8 Lev Detela, Blodnjak. Sedem pripovedi, Trst 1964, str. 6.

 

 

 

 

______________

Feliks J. Bister je imel to lavdacijo 17. junija 2010 na Dunaju na prireditvi v Avstrijskem zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in kulturo ob podelitvi chastnega naslova profesorja Levu Deteli.

 

Naj dodamo she lavdacijo Revije SRP. Lev Detela je pomemben slovenski pisatelj in sodelavec Revije SRP zhe od njene ustanovitve, eden tistih, brez katerih si revije ne moremo predstavljati. O tem prichajo njegove objave  tako v reviji kot v njeni knjizhni zbirki: knjige, eseji, pesmi – vse neposredno dostopno na internetu. http://www.revijasrp.si/knrevsrp/avtkaz/D.htm (Op. ur.)