Revija SRP 101/102

Damir Globochnik

 

PODOBE SLIKARJEVE RESNICHNOSTI

 

Jurij Kalan se je po zaslugi samosvojega motivnega sveta uvrstil med redke predstavnike sodobnega slovenskega slikarstva, ki so za osrednji ustvarjalni izziv izbrali slikarsko interpretacijo chloveshke figure. Kalanova ustvarjalna pozicija je posebna tudi zaradi razlichnih izhodishch, ki jih lahko zaslutimo v zanimivih kompozicijah, na katerih je sorodnike, prijatelje, sosede in znance ter njihove druzhine in druge osebe povezoval v groteskno-prijazno omrezhje medchloveshkih odnosov. Duhoviti slikarjevi pogledi, ki bi jim zaradi pogostega upodabljanja druzhinskih ter prijateljskih praznovanj in druzhabnih srechanj lahko pripisali zhanrski znachaj, se uvrshchajo med redke primere humorja v domachem slikarstvu. A pri tem velja poudariti, da ustvarjanje humornih ali komichnih uchinkov ni bil osrednji slikarjev namen. Kljub sorodnosti, npr. z nekaterimi angleshkimi in francoskimi karikaturisti 18. stoletja ali nemshkimi slikarji nove stvarnosti, se je Kalan na principe karikiranja chloveshkega obraza in telesa navezal samo posredno, enako bi lahko dejali tudi za vplive karikaturi sorodnega stripa, s katerim se je sicer ukvarjal v mladih letih. Nekatere Kalanove kompozicije spominjajo na fotografije iz druzhinskega albuma, ki so bile posnete s t. i. shirokokotnim objektivom. Cheprav je s pomochjo fotoaparata zajel hipnost prizora, je slikar tudi fotografski percepciji sveta namenil zgolj obrobno vlogo. Do posebnega slikarskega izraza oziroma motivnega sveta se je namrech dokopal med nekajletnim shtudijem zvrsti in predstavnikov figuralnega slikarstva (mdr. Rembrandt, Soutine, nemshki ekspresionisti, angleshki ekscentriki). Toda tudi v tem primeru o neposrednih vzornikih ne moremo govoriti.

Kalanove figuralne podobe imajo torej vechplastno zasnovo. Podobno pester je tudi razpon obchutij, ki prevevajo upodobljene osebe: srecha, radost, veselje, igriva hudomushnost, zaskrbljenost, le redko je prisotna odmaknjenost od upodobljenega dogajanja ... Lahko rechemo, da je po zaslugi iskrene percepcije ozhjega okolja in podajanja njegove chustvene in duhovne podobe slikarjeva osebna zgodba pridobila univerzalen pomen. Na slikah pogosto nastopata tudi domacha psa, ki ju je slikar upodobil enako pazljivo kot osebe.

Vsebinski nagovor slikarskih kompozicij temelji na psiholoshki in znachajski predstavitvi vseh upodobljencev, do katerih je Jurij Kalan lahko deloma hudomushen in celo ironichen, a vselej tudi toplo naklonjen. Nenazadnje na slikah dosledno predstavlja lastno zhivljenjsko izkushnjo. Na novejshih platnih prevladujejo motivi iz slikarjevega ozhjega druzhinskega kroga. Mochan emocionalni naboj figuralnih kompozicij krepijo omenjeni principi ekspresivnega preoblikovanja oziroma distorzije anatomsko (ne)pravilno oblikovanih chloveshkih figur. Njihove mere in proporci, postavitve v prostor in medsebojni odnosi so delno prilagojeni slikarjevi viziji. Pri nekaterih slikah lahko slutimo nadrealen podton, ki ga krepi tudi uporaba intenzivirane barvne lestvice. Obenem pa resnichnost naslikanega dogodka ni zanikana. Skrbno pretehtani liki se povezujejo v trdno zgrajeno in zgoshcheno celoto. Vse je na svojem mestu, domiselno zdruzheno, pomensko medsebojno usklajeno in podkrepljeno z navidezno lahkotno in igrivo, a v resnici z nadpovprechno in osupljivo slikarsko veshchino.

Pri novejshih druzhinskih podobah pomembnejsho vlogo dobiva krajinsko okolje, v katerem se nahajajo protagonisti. Kompozicija z osrednjim motivom urbanega pejsazha morda napoveduje bodocho smer slikarjevega razvoja.

Jurij Kalan je slikarske podobe na platnih razlichnih velikosti dopolnil tudi s plastikami, ki jih je izrezljal in lesa ter skrbno pobarval. Osredotochil se je na obraze, ki pripadajo istim osebam, kot jih srechamo na slikah. Kalan je obraze razvrstil v nize in krepko preoblikoval njihov fizichni videz, vendar mu je tudi pri kiparskih interpretacijah uspelo ohraniti vtis zhivljenjske resnichnosti.