Revija SRP 1/2

Rajko Shushtarshich

 

PROGRAMSKEMU SVETU RTVS VII
 
dr Misho Jezernik, Jozhe Snoj, Rafko Valenchich, dr Janko Prunk,
Franc Zagozhen, Milan Zver, Niko Grafenauer

 

 

Problem raziskav informativnega programa
in
avtonomija raziskovanja, raziskovalca na M.M. (mas mediju)
 

Dovolite mi, da namesto uvoda zopet ponovim temeljno ugotovitev iz raziskovanja problemov medija:

Sama ustvarjalnost in avtonomija, njuna utemeljenost v raziskovanju nachelno in sploshno nista vprashljivi, nihche, skoraj nihche ne bo nasprotoval takim usmeritvam. Problem se pojavlja shele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali zhe prikrit in s tem tezhko reshljiv. "Problem ukinjanja ustvarjalnosti (in avtonomije) se kazhe v shtevilnih, a navidez nepomembnih malenkostih. Lahko jih ne vidimo, ali pa se moramo spustiti na nivo konkretnosti, to je na nivo ukvarjanja z malenkostmi, in postati malenkostni."

V chem so konkretne tezhave v odnosu: najmochnejshega programa na RTVS to je Politichno-informativnega programa medija in raziskovanja v Sluzhbi za raziskave programa, to je najbolj odvechne dejavnosti na mediju mochi?

Najprej nekaj trditev, ugotovitev stanja v SRP, ki je posledica omenjenega odnosa (zopet seveda tako, kot jih vidi raziskovalec):

1 Telefonske ankete za Lada Ambrozhicha niso bile dominanten opravek v SRP. Da je bilo temu tako, je bila nedvomna zasluga M.T., ki je preforsiral raziskave Razvedrilnega programa. Upam pa si trditi, da je bilo tako zgolj zachasno in stvari se bodo prej ali slej uredile tako, kot dominaciji institucionalne mochi pritiche. V raziskavah bo zopet dominanten Politichno informativni program. Zopet bomo raziskovali tako imenovane informativno politichne programske raziskovalne interese.

2 Vpliv narochnika urednika Informativnega programa TVS L.A. in nove urednice Notranje politichno informativne redakcije R.P. na delo raziskovalne sluzhbe od poletja 1993 vidno narashcha, kar samo po sebi ni slabo, a zaenkrat je tako predvsem po obsegu anket.

(Komentar: Razlog, da je to tako, lahko pripishemo sugestijam Programskega sveta za nacionalne TV-programe RTVS in morda dejstvu, da je M.T. na dopustu. Tisti pravi, globlji razlog pa bo najbrzh ta, ki je omenjen v prvi tochki, ki pravi, da je sedanje stanje zgolj zachasno.)

3 Vpliv narochnika L.A. na izvajalce raziskav za Politichno informativni program RTVS se je zopet povechal zaradi osebne prizadevnosti "Trefaltovega raziskovalca" Petra Ocepka. In zopet bi lahko rekli, da raziskave niso vech v avtonomnem ali vsaj samoobrambno zadrzhanem odnosu raziskovalne enote do medijeve premochi. Skratka, zadnja samoobramba stroke je padla.

(Che to trditev nekoliko ilustriram, potem bi se odlochil kar za spremembo uvodnega pojasnila anket Informativnega programa. To se sedaj glasi takole: "Dne (tega in tega) smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS Lada Ambrozhicha in urednice Notranjepolitichnih in gospodarskih oddaj Rozvite Pesek izvedli telefonsko anketo Informativnega programa o aktualnih dogajanjih v slovenskem politichnem zhivljenju (npr. o aferah) v Sloveniji." Pomembna razlika je v tem, da to niso vech ankete SRP, ampak ankete Informativnega programa RTVS! SRP ima avtonomijo le v izvedbenem delu, taka je bila takoj uveljavljena sugestija Programskega sveta RTVS. "Sluzhba je lahko avtonomna le v izvedbenem delu oz. pri reshevanju strokovnih vprashanj. Vsa notranja nasprotja pa je dolzhan reshevati vodja sluzhbe ob podpori glavnega urednika TV." (Zapisnik 17.seje, z dne 28.6.1993.) To konkretno pomeni, da SRP izvede anketiranje in izrachuna rezultate ali, drugache recheno, servisira Informativni program v njegovih raziskavah oziroma anketah. In kaj je tu narobe, boste vprashali. Morda le to, da SRP posoja svoje ne prevech dobro ime "raziskovalcem" v Informativnem programu. To pomeni, da raziskovalni problem definira Informativni program in posreduje zhe tudi vprashalnik o raziskovanem problemu.)

4 Kaj Informativni program TVS posreduje javnosti z raziskavami in kako to stori preko svojega medija, to pa je zhe od nekdaj bilo povsem v kompetenci njihove volje. Problematichne so bile le obchasne napake v interpretaciji rezultatov, pa she te so bile omejene bolj na nerganje nekih raziskovalcev. Vprashanje, ali je uporaba metodologije empirichnih raziskav v primeru teh telefonskih anket she znotraj sprejemljivih zahtev same stroke (oz. metodologije), so razumeli kot poseganje v avtonomijo novinarjev.

 

Nekaj nadaljnih (neprijetnih) konkretnosti:

- Temeljni instrument za merjenje gledanosti in ocene oddaj TVS, imenovan Barometer, ki ga SRP izvaja v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in mnozhichnih komunikacij, postaja odvech. Le redki na TVS ga she potrebujejo. Dogajajo pa se neverjetne rechi, ki kazhejo, da je odlochujochim veliko do tega, da bi to sodelovanje z Univerzo v Ljubljani - Centrom za raziskovanje javnega mnenja in mnozhichnih komunikacij, otezhili, che ne povsem preprechili. Pa jih ne bom opisoval, prevech so banalne. Che bo she kak Barometer gledanja televizije Slovenije ugledal luch, bo to osebna zasluga dr. Nika Tosha, posledica njegove neverjetne tolerance in potrpezhljivosti z mogochnimi na RTVS.

- Kratka inventura raziskovalnega postopka za Informativni program RTVS zadnjih dveh let kazhe: V prvem letu nove demokracije so bile izvedene tri pomembnejshe sondazhe javnega mnenja o treh, po mojem mnenju tudi raziskovalno utemeljenih problemih. To so bile:

Splav, Stavka novinarjev na RTVS, Volitve 92. Tudi vprashanja - vprashalniki so bili bolj delo SRP kot pa Inf. programa TVS. Vse tri ankete sem tudi interpretiral v kontekstu vrednotnih orientacij sistema in jih posredoval javnosti (kolikor mi je bilo to le mogoche). S tem smatram, da so bile raziskave vsaj po formalnem kriteriju konchane. (Povzemam jih v prilogi: Za obuditev zgodovinskega spomina - tako dalech je zhe to, ali pa se vsaj meni zdi, da se je to dogajalo zhe nekoch davno.)

- V letu 1993 pa so shle zadeve vidno navzdol. Ankete so bile vedno bolj politichne in vedno manj so vsebovale raziskovalne probleme, skratka, postale so lastne Inf. programu, predvsem uredniku Ladu Ambrazhichu, lahko bi jim rekli Ambrozhicheve ankete ali Ambrozhicheve raziskave javnega mnenja, kot bi jih on imenoval.

Naj jih na kratko nashtejem in komentiram:

- Anketa o vladni koaliciji in sestavi vlade. (23.1.1993) Ambrozhicha je prevzela radovednost, kaj menijo gledalci o Drnovshkovi vladni koaliciji? Ali bo to politichna ali strokovna vlada? Koga gledalci pogreshajo v vladi in seveda kateri minister po njihovem mnenju ne sodi v vlado? Bil je tudi nezadrzhno radoveden, ali bo Drzhavni zbor v ponedeljek (chez dva dni) potrdil vlado ali ne? In seveda se ni mogel vzdrzhati, da ne bi povprashal: Ali bo tako sestavljena vlada vzdrzhala 4-letni mandat? In she: Ali bo treba volitve ponoviti, che se koalicija vladnih strank izjalovi? Skratka, che kratko komentiram ta vprashalnik, potem moram rechi, da sestavljalec vprashalnika ne more skriti svojih zhelja, in she morda le to, da izkushen politik in urednik ne zastavlja takih vprashanj v chasu, ko se vlada she niti usedla ni. Imel pa je L.A. takrat neznansko srecho, da je od zahteve po izvedbi ankete odstopil, domnevam, da mu je tako svetoval she kdo, ki je vplivnejshi od raziskovalcev SRP.

- 26.3. 1993 smo po narochilu L.A. izvedli telefonsko anketo o dogajanjih v Slovenski nacionalni stranki in stranki Zeleni Slovenije. Sam problem razkola v strankah bi lahko bil zanimiv problem, vendar potem bi ga bilo treba tako tudi utemeljiti v odnosu do celotne politike do drugih strank. Tako pa je iz vprashalnika shtrlelo urednikovo protezhiranje le dveh strank ali le ene od dveh, che mu je druga sluzhila le za pokritje njegove radovednosti. Tako dobljen rezultat na vprashanje: "Che bi bile jutri volitve in bi se odlochili voliti bodisi SNS bodisi ZS, (opomba: ochitno sugeriranje vprashanim), kateri skupini v omenjenih strankah bi dali svoj glas?" Rezultatov ne bom omenjal, so namrech metodoloshko nerelevantni. Vse, kar smo lahko storili, je bilo to, da smo dodali suho metodoloshko opombo, ki je seveda ni nihche opazil: "Glej opombo v opisu vzorca in she: V tem vprashanju sta izpostavljeni stranki, SNS ter ZS prefavorizirani, oziroma ostale stranke so defavorizirane." (Moralo pa bi pisati vsaj she to, da so sprashevalci pristranski in uporabljajo svoj polozhaj za svoje strankarske interese.)

- 21.4.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. izvedli telefonsko anketo o aferah v Sloveniji: o tako imenovani "italianizaciji" sistema. Jedro te ankete sta bili vprashanji "Ali menite, da je ugled sedanje vlade (ne prejshnje in ne prihodnje - opomba moja) omajan zaradi financhnih afer?" "Ali menite, da je zaradi teh afer omajan ugled parlamenta?" Seveda je vechina odgovorov na taki vprashanji pritrdilnih, she posebej zato, ker so bila postavljena sredi aferne kampanje za vechjo bralnost, poslushanost in gledanost medijev, ne pa zaradi neke resne skrbi za pravno drzhavo, zakonitost v njej. Za medije so zanimive afere, ne pa vzroki zanje; razumljivo, saj so le ti mnogo trshi oreh, ki ga ni mogoche kar tako streti, le s preprichevanjem bralcev, poslushalcev, gledalcev.

- 7.6.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. izvedli telefonsko anketo o nestrpnosti do priseljencev v Sloveniji. Izvedeli smo, da jih velika vechina meni, da se nestrpnost do priseljencev krepi, takoj za tem pa, da priseljenci v Sloveniji niso ogrozheni. (Tipichno slovenski odgovori, bi lahko rekli, a dobili smo, kar smo hoteli.) She najvech vprashanih je menilo, da smo ogrozheni pri mozhnostih zaposlitve in pri pridobitvi socialne pomochi, in najvech se jih ni strinjalo, da bi bili ogrozheni kulturno, in da bi bil ogrozhen slovenski jezik. (Mimogrede, prehod od strinjanja k nestrinjanju je bil v medijevi interpretaciji nejasen ali napachno razlozhen, kar pa ni nihche opazil, ali vsaj mi za to ne vemo.)

- 18.6.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. izvedli telefonsko anketo Informativnega programa TVS o kmechki stavki, odstopu direktorja VIS-a mag. Janeza Sirsheta, o interpelaciji na delo pravosodnega ministra Mihe Kozinca. Stavim, da rezultate lahko predvidite. Stavka je namrech upravichena, ne pa nachin uveljavljanja njihovih zahtev (tako so namrech rekli in prikazali mediji, posebej TVS.) Niso pa mediji ustvarili dovolj jasno mnenje o odstopu Janeza Sirsheta. Zato vechina vprashanih ne ve, ali je J.S. zgolj zhrtveno jagnje in che bi ga vlada morala bolj energichno zashchititi, tudi she niso vedeli, che je bil odstop direktorja VIS-a nujen. Podobno vprashani she niso imeli razjasnjenega "svojega mnenja" o interpelaciji (zahtevi) po odstopu pravosodnega ministra Mihe Kozinca. (Tu lahko rechemo, da so mediji padli na izpitu, ker so sprashevali po javnem mnenju o teh aktualnih dogajanjih v Sloveniji ochitno prezgodaj, namrech mnenja she niso ali celo niso znali jasno formirati.)

Anketa pa je pomembna predvsem zato, ker se v njej prvich javno oznani narochnik tudi kot dejanski avtor ankete - Informativni program - L.A.

- 23.7.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. in nove urednice Notranjepolitichnih in gospodarskih oddaj Rosvite Pesek izvedli telefonsko anketo Informativnega programa TVS o dosjejih UDBE oz. Sluzhbe drzhavne varnosti. Javnost je tudi o tem problemu deljenega mnenja, tako kot mediji, to je, dobra polovica jih je menila, da bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo uglednih ljudi pri Drzhavnem zboru, ki naj bi pregledala arhive in kompromitirane funkcionarje pozvala k odstopu; in pa, da bi bilo treba arhive predati tozhilcu oz. pravosodju. She najvech vprashanih pa je nasprotovalo stalishchema, da je treba arhive takoj unichiti; in da z arhivi ni potrebno storiti nich, vse naj bi ostalo tako, kot je. Posebna skrb je seveda bila posvechena Zmagu Jelinchichu, she najvech je bilo takih (kaka tretjina), ki so bili zhe preprichani, da se Jelinchich z dosjejem ne sme obremenjevati, nadaljuje naj s svojim delom (a ni bilo recheno katerim - op. moja). Zanimiva je tudi najpogostejsha opredelitev vprashanih za stalishche o objavljivosti tovrstnih dosjejev v medijih, namrech, da novinarji lahko objavijo vse, kar dobijo v roke.

Ne morem pa se znebiti vtisa, da so mediji prepolni teme o dosjejih Udbe, posebej dileme, ali je treba dosjeje unichiti ali ne, predvsem zato, da jih ne bi zlorabili, she bolj pa zato, da zamegle bistvo. Pa je tako preprosto in jasno, da bi ga razumel vsakdo. Demokracija temelji na vrednoti javnosti (odkriti besedi - javno povedani - izrecheni in pisani, (tako o preteklosti, sedanjosti in mogochi prihodnosti). Totalitarizem in vsak -izem in njega ostanki pa temelje na vrednoti tajnosti. Shushlja se in ovaja, kuje zarote; tajni so sklepi, le predstava je javna, tajne so plache (da bi se ne vedelo, kdo plachuje lojalnost ali kdo koga za koliko kupuje) in tajni so zapisniki (ne le dosjeji). Morda pa sem preglasen. Ne, zagotovo nisem. Moji prijatelji na Hrvashkem letos niso vech glasno govorili. Tam gre zares, che jih kdo ovadi (vsakdo je lahko ta), potem so ob sluzhbo in lahko gredo, najbolje na fronto. Razlika je ochitna, vendar vseeno moram venomer ponavljati, da demokracija temelji na javnosti, da ne bom nikoli pristal na tajnost raziskav, zato tudi pishem to. Vsakdo ima svoje prioritete in dileme v obrachunu s tajnostjo, mi pa bi jih radi skrchili na nekaj nebistvenih. Mogochost zlorabe prav gotovo ni zadosten razlog, da bi morali dosjeje skrivati ali unichevati. Zlorabimo lahko prav vsako vrednoto, vsako bitje, celo stvar lahko zlorabimo, pa to ni zadosten razlog, da bi jih preventivno unichili. Mediji bi se prav lahko usmerili zoper zlorabe in zlorabljevalce, namesto da usmerjajo mnenje proti odkrivanju, razkrivanju in razgaljanju resnice. Tako mochni mediji pochasi, a vztrajno, pitajo gledalce z logiko pragmatizma in vrednotnega relativizma.

- 30.7.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. in nove urednice Notranjepolitichnih in gospodarskih oddaj Rosvite Pesek izvedli telefonsko anketo Informativnega programa TVS o aferi z orozhjem.

Javnost ima zachuda zopet tako mnenje, kot mediji hochejo. She najvech vprashanih meni, da je za afero na mariborskem letalishchu najbolj odgovoren direktor Carinske uprave Slovenije (kaka tretjina vprashanih). Takoj za njim pa je zhe na vrsti tisti, ki je na afero opozoril, to je obrambni minister Janez Jansha. V skladu z logiko medijev (opisano v predhodni alineji) bo J.J. kmalu glavni krivec in hkrati osumljenec.

- 6.8.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. in nove urednice Notranjepolitichnih in gospodarskih oddaj Rosvite Pesek izvedli telefonsko anketo Informativnega programa TVS o obrambi in varnosti Slovenije v prihodnje. Javnost je za sedaj o tem problemu preprichana nekako takole: Slovenija potrebuje za zagotovitev svoje varnosti vojashke helikopterje, radarske sisteme, moderno pehotno orozhje in samo she letala, ne potrebuje samo vojnih ladij. Vendar se jih najvech med vprashanimi ne strinja s predlogom, da bi namenili she dodatni 1% bruto narodnega dohodka za obrambo. Niso she dovolj navdusheni za vkljuchitev v vojashko zvezo NATO. A na izrecno in ponovno vztrajanje sprashevalcev (Inf. programa TVS) se zhe strinjajo, da se Slovenija zachne intenzivneje pogovarjati za vkljuchitev v vojashko zvezo NATO. (Izrazitejshega sugeriranja, da ne rechem nesramnejshega nachina vsiljevanja mnenja vprashanim v javnomnenjskih anketnih vprashalnikih she nisem videl.)

Vendar temeljno vprashanje o obrambi in varnosti Slovenije v prihodnje shele pride na koncu vprashalnika. To je: "Kdo po vashem mnenju Slovenijo najbolj vojashko ogrozha? (Mogoch je en sam odgovor!) In ta je: Hrvashka 42%. (Sledi ji Srbija 16%, Italija 2%, Avstrija 1%, Madzharska 1%, kdo drug 3%; takih, ki she menijo, da ne vedo, kdo jo ogrozha je 16%; in takih, ki si drznejo rechi, da nihche, je 18%.) Morda bo zopet kdo vprashal, v chem je tu problem? V tem, da tako sprashevanje samo po sebi niti ni tak problem, kot je problem politichna modrost medija. Hrvashko "modro vodstvo" potrebuje zunanje sovrazhnike, slovensko pa prav gotovo ne. She vechji problem pa je to, da sprashevalci ne vedo, da ima vsako hujskanje mnozhice na vojno nekje zachetek, dandanes je ta zachetek praviloma v medijih.

- 13.8. 1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. in nove urednice Notranjepolitichnih in gospodarskih oddaj Rosvite Pesek izvedli telefonsko anketo Informativnega programa TVS o brezposelnosti v Sloveniji.

Tega vprashalnika pa kratkomalo ne bom komentiral, ker sem prevech pristranski, bil sem namrech she nedavno tega pet let, tri mesece in en dan brezposeln, sestavljalci tega vprashalnika pa ochitno niti en dan. Skratka, menim, da so zgreshili srzh problema in zagreshili sodelovanje pri pochasnem in perfidnem ustvarjanju negativnega mnenja o brezposelnih, ki so si tega sami krivi. Nasprotno mnenje bi namrech tezhilo k temu, da ustvari mnenje o sistemu, ki ne more zagotoviti dela ljudem (in tudi bresposelni so ljudje), da je nesposoben ali vsaj neuchinkovit in hkrati nehuman.

To pa ne bo shlo, medij pravi: Sistem je dober, ljudje pa slabi in so sistemu odvech. Brezposelni pa so v glavnem lenuhi, pijanci, delomrznezhi in nesposobni, skratka, to so, kar je bil v prejshnjem rezhimu takoimenovani lumpenproletariat.

Sedaj si bodo, kot kazhe, ankete sledile tedensko, zato bom njihovo predstavitev konchal.

 

 

Che povzamem osnovni problem avtonomije raziskovanja na mediju v odnosu do najmochnejshega programa (Informativnega programa TVS), bi rekel nekako takle:

- V svoji avtonomiji (SRP) smo prishli tako dalech, da gledalcem zastavljamo vprashanja, ki jih sami ne bi zastavili, da raziskujemo probleme, ki po nashem mnenju raziskovalno niso utemeljeni, da se ukvarjamo bolj s politiko in politikanstvom kot pa z raziskovanjem.

- Vendar vse to so takorekoch malenkosti v primerjavi s temeljnim problemom, ta ja namrech v tem, da se je raziskovalni postopek komaj opazno, a sistemachno preobrazil iz raziskovanja javnega mnenja v njegovo sokreiranje. Cilj raziskav ni vech ugotoviti, kaj gledalci o posameznih aktualnopolitichnih dogajanjih v Sloveniji menijo, ampak vplivati na njih, da bodo vedeli, kaj naj o njih menijo. Mi namrech javno mnenje bolj soustvarjamo, kot pa ugotavljamo. Po mojem mnenju odlochilne v samem politichno informativnem programu bolj zanima indoktriniranje gledalcev kot pa informiranje le teh. Vendar to je problem njihove avtonomije, a zhal je postal temeljni problem tudi nashe avtonomije!

Edina avtonomija, ki mi je kot raziskovalcu na mas mediju preostala, je metodoloshka autorefleksija svojega lastnega pochetja in she svojska interpretacija svojega ravnanja v ritualu institucije mochnega medija. To je interpretacija problemov z vidika vrednotne orientacije subjekta in z vidika obchechloveshkih vrednot. Motrim spremembe oziroma bolj nespremembe vrednotnega sistema institucionalne hierarhije. Preostalo mi je torej le to, chesar mi nihche ne more odvzeti. Vse ostalo pa je izpuhtelo z iluzijo o avtonomiji raziskovanja na mediju s spremembo sistema vred. Spremembo sistema iz prejshnje totalitarne v sedanjo demokratichno ureditev morem najbolj neposredno zaznati v instituciji, ki jo najbolje poznam, to je medij mochi, medij mas - RTVS.

Lado Ambrozhich ne bo nikoli razumel vrednotnih orientacij avtonomnega raziskovanja. Osnovni metodoloshki postulati empirichnega raziskovanja so zanj nepotrebno kompliciranje. On kratkomalo potrebuje in prichakuje "fejst rezultate". Zopet nam povzrocha iz zgodovinskega spomina zhe dobro znane raziskovalne glavobole, ki jih je povzrochala manipulacija v raziskovanju in z raziskovanjem. Nekoch, ko je bila nasha avtonomija she nekaj vredna, bi mu vechino takih raziskav kratkomalo zavrnili z utemeljitvijo, da ne ustrezajo osnovnim metodoloshkim zahtevam empirichnega raziskovanja. Danes pa, che jih ne bomo izvedli v SRP, jih bo kdo drug, in ve se, kaj bo potem. A to je treba vzeti nase. Tudi sam sem sokriv, da je temu tako.

Na TV Slovenija je letos poleti vroche, temperatura je natanko "Farenheit 451". Knjigo prezirajo, pisani besedi groze. Zadeva je tako dalech, da je greh pisati knjige in chlanke med sluzhbenim chasom - pomislite. Kdo nam je zopet zagrenil raziskovanje? Sami smo si sokrivi, saj smo hoteli resnichne spremembe na RTVL. Ushteli smo se, kaj hochete. Zhal je tako, da je za oblast potrebna tudi izkushenost in modrost. To so vedeli zhe stari Grki, ochetje demokracije. Sedaj pa nas uche demokracije Americhani, ti pravijo, da je za vladanje pomembna vitalnost - mladost in uspeshnost. Povzpetniki na oblasti pa pochno rechi, ki so se jih njihovi predhodniki zhe odvadili.

 

V vednost:
 
Ing. Peter Mori - v.d. generalnega direktorja RTVS
Janez Lombergar - glavni urednik TV programov RTVS
Lado Ambrozhich - odgovorni urednik Inf. programa TVS
 

V Ljubljani, 24.avgusta 1993, Rajko Shushtarshich