Revija SRP 1/2

Rajko Shushtarshich

 

PROGRAMSKEMU SVETU RTVS VI

 

Epilog
ali
Kako unichiti vsako ustvarjalnost v nacionalni radioteleviziji
 

Iz zapisnika Programskega sveta za nacionalne TV-programe, z dne 28.6.1993:

"Predsednik Programskega sveta je ponovil svoje stalishche, da mora biti Sluzhba za raziskave programov direktno podrejena glavnemu uredniku TV programov in mora zagotavljati vsem odgovornim urednikom enak dostop do raziskav. Tako kot vse enote mora tudi ta sluzhba imeti svoj plan dela, ki mora biti prilagojen potrebam posameznih programov (vsebinsko in chasovno) in dogovorjen na programskem kolegiju oz. potrjen s strani glavnega urednika TV programov. Sluzhba je lahko avtonomna le v izvedbenem delu oz. pri reshevanju strokovnih vprashanj. Vsa notranja nasprotja pa je dolzhan reshevati vodja sluzhbe ob podpori glavnega urednika TV programov."

 

Namesto komentarja:

To pomeni: odgovor na kratek vprashalnik (Programskemu svetu II. 7.5.93. in dr. Mishu Jezerniku - predsedniku) o nekaterih eksistenchnih problemih SRP RTVS je tak:

1. Nashteli bomo nekaj stalishch o temeljnih problemih sluzhbe.
Prosimo, da za vsako posebej poveste, ali se z njimi strinjate ali ne?
(Odgovori so vnesheni v stalishcha vprashalnika)
- sluzhba potrebuje avtonomnost odlochanja le o metodoloshkih problemih raziskav (in she to "le v izvedbenem delu")
- sluzhba ne potrebuje avtonomnost odlochanja pri izbiri raziskovalnih problemov - predmet raziskovanja sluzhbe ni colotni komunikacijski proces (medij, vsebina sporochil, obchinstvo - javno mnenje) (oz. "plan dela mora biti prilagojen potrebam posameznih programov, dogovorjen (le) na programskem kolegi ju oz. potrjen s strani glavnega urednika TV programov")
- sluzhbi ni treba zagotoviti javnosti raziskovalnega dela (publiciranje raziskav) - taka sluzhba je zgolj servis programskih urednikov in vodstvenih delavcev TVS
- Iz teh in takih odlochitev neizogibno sledi posledica, da je sluzhba v sedanjih razmerah preveliko breme za RTVS, treba jo je ukiniti, ali pa, shkoda je, da sploh obstaja, ne zadoshcha zahtevam zakona o raziskovalni dejavnosti, njena utemeljenost in avtonomnost sta dalech pod nivojem, ko sta bili praksa v nekdanji DERPO. Status sluzhbe se ne more primerjati s tistim, ki ga je DERPO oziroma SShP zhe imela v v nekdanji RTVL (v mediju totalitarnega rezhima)!
 
- Vashi predlogi, sugestije :
 
- "SRP mora biti organizacijsko vpeta tudi v delo Marketinga TV Slovenija": Marjan Lah - "da bi lahko opravili tovrstne raziskave (meritve) istochasno
za vse programe zlasti zato, ker so tovrstne meritve dokaj natanchne in jih je mogoche primerjati z meritvani Medijane.": Mito Trefalt
2. Prosimo, da napishete svoje pobude, predloge, mnenja, pripombe o problemih SRP Televizije Slovenija.
- "Programski svet za nacionalne TV programe RTV Slovenija priporocha glavnemu uredniku TV programov, da skliche sestanek odgovornih urednikov z vodjo Sluzhbe za raziskavo programa, na katerem naj opredelijo program dela sluzhbe." (Naj spomnim, da program "kot raziskovalni program" raziskovalne organozacije ne obstaja vech kot deset let. Obstaja le osnutek ali predlog programa SRP dr. Misha Jezernika, napisan ob prilozhnisti njegove kandidature za vodjo Sluzhbe za raziskave programov. In she to, vchasih so o programu DERPO razpravljali in odlochali na Skupshchini RTVL.)
- "Programski svet za nacionalne TV programe RTV Slovenija:priporocha vodstvu TV Slovenija, da chimprej razreshi tudi organizacijske in prostorski problem Sluzhbe za raziskavo programa." (Naj spomnim, da to razreshevanje traja zhe vse od leta 1982, to je, od prve reorganizacije DERPO in njenega izbrisa iz razvida raziskovalnih organizacij.)

Za sodelovanje se vam zahvaljujem! Rajko Shushtarshich

 

_______
Opomba: Vprashalnik je bil pilotni vprashalnik. Odgovora nanj ni bilo, doslej, seveda. Smatram, da ta programski svet ne zheli pomagati pri reshevanju problemov sluzhbe, potem najbrzh shirsha anketa ni potrebna, ni smiselna, ker je ta igra izgubljena, za sedaj, seveda.
Opomba 2: Podchrtani in poudarjeni izrazi so moji.

Naj pripomnim, da mi kategorichnost odlochitev, sugestij, priporochil pomeni dobro znano deklarativno vrednotno orientacijo iz chasov socrealizma (naj-vrednote, to, kar naj bi bilo in mora biti, kar pa v dejanskosti ni bilo, ni moglo biti).

 

 

Posebej she nekaj malega o problemu, kako unichiti vsako ustvarjalnost v Razvedrilnem programu RTVS:

 

Najprej ponovno pojasnilo:

Tako imenovana "pisma" programskemu svetu RTVS za spremljanje nacionalnih programov (vsem njegovim chlanom), so sestavni del raziskovalnega projekta "Katalog problemov v komunikacijskem procesu" (glej Programskemu svetu RTVS I, II, III, IV (p 5, 8, 17, 25). Po tipologiji raziskav pa sodijo v zvrst akcijskih raziskav ali drugache recheno v zvrst raziskav institucionalne intervencije.

"Pisma" so torej interpretacije in poskus detektiranja dejanskih, zhivih problemov medija oziroma v mediju RTVS, nadalje so javna raziskovalna porochila raziskovalni in drugi zainteresirani javnosti, (na to me zavezuje zakon o raziskovalni dejavnosti - chlen, ki govori o javnosti raziskovalnega dela), in vech, nadomeshchajo ukinjeno raziskovalno revijo Bilten SShP RTVL.

 

Potrebna komentarja je tale zapisnishka ugotovitev, kot dejstvo zapisnishke stvarnosti:

"Mito Trefalt je pojasnil, da pismo vsebuje vrsto grobih ochitkov njegovemu delu in njemu osebno. Podrobno je pojasnil prestopke posameznih delavcev urednishtva Razvedrilnega programa, zaradi katerih je bil prisiljen posechi po dolochenih materialnih in disciplinskih sankcijah oz. ukrepih ter vse ochitke navedene v pismu Rajka Shushtarshicha argumentirano zavrnil. Ker tovrstno pisanje vnasha nemir v delo urednishtva, je menil, da se programski svet mora opredeliti do navedenih ochitkov njegovemu delu. Che ti drzhijo, seveda ne more opravljati funkcije odgovornega urednika Razvedrilnega programa.

Po krajshi razpravi, v kateri je odgovorni urednik informativnega programa (verjetno Lado Ambrozhich - op. moja) opozoril, da gre za napad na enega najbolj delavnih odgovornih urednikov, Jozhe Snoj pa dodal, da je programski svet dolzhan podpreti odgovornega urednika, she zlasti njegove napovedane ukrepe, je bil soglasno sprejet naslednji sklep:

3-1 Programski svet za nacionalne TV programe RTV Slovenija daje
vso podporo odgovornemu uredniku Razvedrilnega programa pri
uresnichevanju temu organu predstavljene programske zasnove
Razvedrilnega programa Televizije Slovenija.
To je, tudi naslednje: "da bo s 1.1.1994 odstranil vse voditelje razvedrilnih oddaj, ki ne bodo obvladali slovenskega jezika, primerno vlogi nacionalne TV, o chemer so delavci urednishtva razvedrilnega programa bili pravochasno in natanchno seznanjeni."
(Kdaj so bili obveshcheni in kje se lahko slovenshchine she pravochasno lahko nauche, tega ni v zapisniku.)

 

Kratek povzetek:

Problema, kako unichiti vsako ustvarjalnost v Razvedrilnem programu RTVS, torej ni. R.Sh. si ga je kratkomalo izmislil, zgolj z namenom, da bi obrekoval urednika M.T. - nekdanjega sindikalnega soborca in predsednika sindikata KUU RTVS.

"Vse v pismu navedene ochitke" je M.T. gladko in argumentirano zavrnil. (Kateri ochititki so to in kako je to storil, tega seveda ni v zapisniku.)

Po materialnih in disciplinskih sankcijah pa je bil prisiljen posechi. (Zopet pa se ne ve, kdo ga je v to prisilil. - op.R.Sh.)

R.Sh. vnasha s tovrstnim pisanjem nemir v delo urednishtva.

(To je tipichna potvorba dejanskega stanja, zamenjava vzroka nemira z njegovo posledico, ki mochno spominja na realsocia-listichno konstrukcijo realitete.)

O razmerah, ki jih opisuje Rajko Shushtarshich, se bo pogovoril tudi na redakcijskem sestanku Razvedrilnega programa 13.julija.

(Upam, da bo dopustil prisostvovanje sedanjemu predsedniku sindikata KUU RTVS Igorju Likarju ali pa drugemu zastopniku delavcev - ustvarjalcev Razvedrilnega programa. Che pa bi bilo zopet le po njegovem, bi to vlogo lahko opravil kar sam M.T., bil bi namrech hkrati urednik in chlan KUU sindikata.)

 

Kratek komentar:

Radakcije se ne da voditi s silo, z materialnimi in disciplinskimi sankcijami. Potrebno je soglasje in sodelovanje ustvarjalcev Razvedrilnega programa, ne pa da je to dosezheno s silo in zastrashevanjem (z materialnimi in disciplinskimi sankcijami). Najbrzh bi bilo vseeno dobro, che bi resno, a brez zastrashevanja preveril vzdushje v redakciji. Vzdushje je vendarle pomembno za ustvarjalnost.

Programski svet za spremljanje nacionalnih programov TVS pa bi morda pred dajanjem vse podpore odgovornemu uredniku M.T. pri uresnichevanju njegovega razvedrilnega programa za Slovenke in Slovence lahko storil she nekaj, namrech lahko bi se temeljiteje seznanil z dejansko vsebinsko usmeritvijo M.T. Razvedrilnega programa na RTVS in z dejanskimi razmerami v prizadeti redakciji, ne pa zgolj z njegovim porochanjem o njegovi programski zasnovi.

 

Priloga: 1 Povzetek stalishch Skupshchine RTVL o avtonomiji DERPO
 
V vednost: Rudi Sheligo - predsednik Sveta RTVS
Ing. Peter Mori - v.d. generalnega direktorja RTVS
Janez Lombergar - glavni urednik TV programov RTVS
Igor Likar - predsednik sindikata KUU RTVS

Ljubljana, 7.julija 1993 Rajko Shushtarshich

 

Nekaj povzetkov za osvezhitev zgodovinskega spomina na programsko usmeritev nekdanje raziskovalne enote (organizacije) DERPO RTVL:

Usmeritev RE pa ni ista, soglasna ali harmonichna, che jo gledamo z vidika skupshchine; ali pa vidika ozhjih programskih interesov.
Za dokaz je zopet potrebno navesti nekaj citatov:

 

Teze iz zapisnika 4. seje skupshchine, 19. 6. 1975

- "premisliti je treba, che ne bi bil ustreznejshi naziv te sluzhbe "Sluzhba za shtudij programa in razvoj","
- "koncept raziskovalnega dela mora izhajati iz celovitosti komunikacijskega procesa in ne obravnavati obchinstva iztrganega iz te celote,"
- "nadaljnje delo SShP se mora razvijati tako, da bo postala instrument nadaljnega podruzhbljanja obeh medijev - postati mora ogledalo in vest, ne pa le servis programov; ostale sluzhbe bi morale bolj chutiti nujnost sodelovanja s SShP kot doslej."
4-2 "Zato je treba sluzhbi tudi organizacijsko omogochiti, da se vkljuchi in sodeluje pri pripravljanju izhodishch in ugotavljanju razvojnih potreb obeh medijev."
4-3 "Skupshchina podpira prizadevanje Sluzhbe, da dosezhe status raziskovalne enote ter se vkljuchi v RSS. Zato pa jo je treba seveda tudi kadrovsko okrepiti ter jo organizacijsko in materialno usposobiti, da postopoma presezhe usmeritev pretezhno na raziskovanje publike."
4-4 "Zato je potrebno, da sluzhba tudi v prihodnje koordinira delo z akademskimi in ostalimi sorodnimi institucijami v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Da bi podchrtala njen druzhbeni pomen in podprla njeno tezhnjo za strokovno napredovanje, imenuje skupshchina znanstveni sosvet sluzhbe za shtudij programa v sledechi sestavi: Tomo Martelanc, dr. Bogdan Kavchich, Neda Brglez, Rado Cilenshek, Mitja Mejak."

 

Iz zapisnika Sosveta z dne 20. 1. 1978 konkretneje:

"Slavko Splichal: Raziskave SShP naj bi bile bolj kompleksne, sedaj so prevech omejene na Radio in TV in ne zajemajo kompleksne slike komunikacijske situacije."

Lado Pohar: "(programski delavci) poudarjajo predvsem servisni odnos SShP do programa, ne pa njegove naloge do skupshchine RTV, njegove druzhbene komponente."

Ante Novak: "SShP ni servis, razvija naj svoj samostojni program. SShP je servis le v dolochenih funkcijah. Cheprav SShP zdruzhuje ti dve vlogi, ju ne smemo meshati. Kazalo bi celo opustiti naziv sluzhba, da bi se tudi tako manifestirala relativna samostojnost SShP."

Tomo Martelanc: "SShP ne sme biti le servis programov, ampak mora ostati kritichna."

Lado Pohar: (ponovno) "Programski delavci zhelijo, da bi bila SShP sprotna pomoch programu - servis, naloga SShP pa je tudi ugotavljanje druzhbenega uchinka radia in TV, predvsem za potrebe skupshchine RTVL. SShP ima status raziskovalne enote in se ne bo odrekla druzhbenim nalogam."

Ante Novak: "Bilten SShP, ki predstavlja zametek revije, po svoji tehnichni plati ne ustreza. SShP mora imeti svoj sistem publiciranja."

Iz zapisa s sestanka delavcev DERPO z direktorjem DSSS Ivekom Krpachem in gen. dir. Tonetom Krashevcem, 25. 4. 1980: Tone Krashovec: "Program je mnenja, da dela sluzhba le zanj. To bo potrebno spremeniti v samoupravnih aktih."

7 "V nekaterih programih prevladuje mnenje, da je treba sluzhbo po nalogah razdeliti za Radio in TV. Pogovor o tem - na sestanku s programci. Njegovo stalishche je, da sluzhba ostane kot celota."

8 "Odlochanje o objavah. Strinja se z zunanjimi recenzenti. Strinja se z mozhnostmi, da raziskovalci objavljajo."

Komentar: Sosvet je bil ukinjen, sluzhba razdeljena, izbrisana iz razvida RO, revija Bilten ukinjena.

Vprashanje, kdo je zmagal: programci ali sosvet, raziskovalna javnost, skupshchina? Chemu je bilo le toliko govora o servisni dejavnosti sluzhbe?

(Traktat o svobodi ali vrednotni sistem, p 241)

 

In she Matezh Krivic, istotam (p 246):

Ne drzhi torej trditev v 4. tochki vloge udelezhenca, da so "bistvo usmeritve vseh raziskovalnih nalog (podchrtal M. K.) raziskovalne ugotovitve o posameznih programih, oddajah urednishtev ter ugotovitve odmevnosti teh oddaj med obchinstvom".

Da je táko razumevanje 16. chlena oziroma vloge DERPO napachno, je she bolj ochitno, che to trditev udelezhenca primerjamo:

a) s stalishchi skupshchine RTVL 19. 6. 1975:
- koncept raziskovalnega dela mora izhajati iz celovitosti komunikacijskega procesa in ne obravnavati obchinstvo iztrgano iz te celote,
- nadaljnje delo SShP se mora razvijati tako, da bo postala instrument nadaljnega podruzhbljanja obeh medijev - postati mora ogledalo in vest, ne pa le servis programov,
- zato je treba sluzhbi tudi organizacijsko omogochiti, da se vkljuchi in sodeluje pri pripravljanju izhodishch in ugotovljanju razvojnih potreb obeh medijev,
- skupshchina podpira prizadevanja Sluzhbe, da dosezhe status raziskovalne enote ter se vkljuchi v RSS; zato pa jo je treba seveda tudi kadrovsko okrepiti ter jo organizacijsko in materialno usposobiti, da postopoma presezhe usmeritev pretezhno na raziskovanje publike (glej Izvirno gradivo za RR - v nadaljnem besedilu R III,str. 3-4);
b) s stalishchi na seji sosveta SShP 20. 1. 1978:
- S. Splichal: Raziskave SShP naj bi bile bolj kompleksne; sedaj so prevech omejene na radio in TV in ne zajemajo kompleksne slike komunikacijske situacije.
- A. Novak: Zanemarjeni so metodoloshki problemi, metodoloshko preverjanje, iskati bi bilo treba nove metode raziskav.
- L. Pohar: Programski delavci poudarjajo predvsem servisni odnos SShP do programa, ne pa njegove naloge do skupshchine RTV, njegove druzhbene komponente.
- A. Novak: Treba je razchistiti odnos med SShP in programom: SShP ni servis, razvija naj svoj samostojni program. SShP je servis le v dolochenih funkcijah... Kazalo bi celo opustiti naziv sluzhba, da bi se tudi tako manifestirala relativna samostojnost SShP.
- T. Martelanc: SShP ne sme biti le servis programov, ampak mora ostati kritichna.
- L. Pohar: Programski delavci zhelijo, da bi bila SShP sprotna pomoch programu (servis), naloga SShP pa je tudi ugotavljanje druzhbenega uchinka radia in TV, predvsem za potrebe skupshchine RTV. SShP ima status raziskovalne enote in se ne bo odrekla druzhbenim nalogam.
(glej R III, str. 108-112)
c) s stalishchi gen. direktorja T. Krashovca 25. 4. 1980:
- Program je mnenja, da dela sluzhba le zanj. To bo potrebno spremeniti v samoupravnih aktih.
- V nekaterih programih prevladuje mnenje, da je treba sluzhbo po nalogah razdeliti za radio in TV... Njegovo stalishche je, da sluzhba ostane kot celota.
- Odlochanje o objavah: strinja se z zunanjimi recenzenti, strinja se z mozhnostmi, da raziskovalci objavljajo.
(glej: Rariskava o raziskovanju III, str. 138, 139) /v Bibliografiji 09/

Matevzh Krivic, Ljubljana, 3.4.1988

_____
Opomba: Priblizhna primerjava v chasu pa je taka:
- leto 1975
- leta 1983-1988
- leto 1993
 
Ljubljana, 7.julija 1993, Rajko Shushtarshich