Revija SRP 1/2

Rajko Shushtarshich

 

ALTERNATIVNI SOCIOLOG NA SOCIOLOSHKEM SRECHANJU
(5)
 

(Televizijske ankete na nacionalnem mediju - O profesionalni problematiki stroke ali o reformi sholstva in uchnem predmetu Drzhavljanska kultura)

Alternativni sociolog ugotovi, da pravzaprav ne najde vech stika, komunikacije, skupnega jezika niti z institucionalnimi sociologi univerze, niti s komunikologi na javnomnenjskih oddelkih za politichni in ekonomski marketing. Zrel sem za odpis ali vsaj kompromis, da jemljem sluzhbo kot sluzhbo in izlochim alternativno raziskovanje vrednot iz institucionalno odobrenega raziskovanja kot dodatno hobijsko aktivnost. To sem pravzaprav na nek nachin ves chas tudi pochel. Le nevarno je, kot je bilo, ker je meni dobro znana sankcija vsak chas mogocha, le modificira se lahko.

To drugo, institucij osvobojeno, svobodno preuchevanje zlasti obchih vrednot, mi je bilo takorekoch vsiljeno, podarjeno. Prislililo me je v povechan trud za publiciranje chlankov. Pismo mojemu uredniku Franciju Zagorichniku in konchno publiciranje knjige o obchih vrednotah Janezovo razodetje, she pred njo pa poglavje iz te knjige Zgodba o Pilatu ter nekaj svobodnejshih chlankov, cheprav so bili ti objavljeni v revijah, vechinoma z vechletnim zaostankom in stalnimi zapleti. V taki situaciji je vsak javno objavljen chlanek za raziskovalca izjemno pomemben. Alternativno propagiranje chlankov v samizdatu je drago, dasi sem tudi to obilo pochel. Vendar pri nas je to neuchinkovito, ponujanje fotokopiranih chlankov je nadlezhno, nekako ni v modi. Zhe zdavnaj bi odnehal, ko bi ne spoznal chloveka, she ene napake sistema institucij. Bil je svojski in svojeglav v spodbujanju alternative v njenem donkihotskem spopadanju z institucionalnim redom, predvsem pa je bil odprt tudi za posameznike, ki niso bili iz njegovega klana, nekega enotnega nazorskega ali politichnega preprichanja.

Po napaki sistema je bil ta chlovek kar dolgo v urednishtvu Likovnih besed in urednik revije Dialogi, to je bil Franci Zagorichnik.

 

 

Porochilo

Alternativni sociolog na socioloshkem srechanju
(povrhu she nameshchenec TV Slovenije)

 

Kratko recheno, muchen in pouchen je vtis, ki ga imam po socioloshkem

srechanju v Portorozhu 7. in 8. junija 1990. Ker pa tako vzdushje na tovrstnem srechanju ni obche, prevladuje bolj veselo, sproshcheno in hkrati visoko strokovno razpolozhenje, se v alternativnem sociologu prebudi she obchutenje alienacije, morda she natanchneje recheno: obchutenje dokonchne in nepreklicne izlochenosti iz socioloshke srenje. V racionalnem jeziku pa bi tej impresiji rekel reflektiranje dejstva, da moj proces izolacije "razrednega sovrazhnika" she ni konchan, nikoli ne bo in je torej dosmrten. Malo dramatichen uvod, boste rekli, in koga sploh zanimajo tovrstna obchutja? Problem je v tem, da menim, da vse to izhaja predvsem iz marginalne vloge alternativcev, je torej del njihove usode she bolj pa je to dar, ki ga sistem posveti donedavnim razrednim sovrazhnikom - procesnikom.

Ko sem zhe bil na tako pomembnem srechanju, bom vseeno porochal o svojih subjektivnih vtisih konkretneje, morda bodo koga le zani- mali.

 

V programu sta me zanimali predvsem dve temi srechanja. "Metodoloshki problemi raziskav javnega mnenja", moderatorica Anushka Ferligoj, in "Izobrazhevalni program za sociologijo in profesionalna problematika stroke", moderatorica Maca Jogan.

She prej nekaj o mojem procesu in procesnikih

V primerjavi s procesi mojih kolegov Ota Vilchnika, Zorana Lenarta

in Stojana Sotoshka sem imel pravzaprav neznansko srecho. Zhe po petih letih, treh mesecih in enem dnevu sem se zopet znashel na delovnem mestu "als ob" raziskovalca na RTVL in to po sili zakona, to je s pravnomochno sodno odlochbo, ki mi je vrnila pravice iz dela. No, to je pa res lepo, so rekli in mnogi so mi chestitali. Pa vendar menim, da ni kaj chestitati, da je to manj kot Pirova zmaga. Raziskovalna enota (DERPO pri RTVL) je izbrisana iz razvida raziskovalnih organizacij, raziskovalci nismo vech v registru, nimamo vech revije Bilten SShP, tudi Bilteni - javne publikacije raziskav ne izhajajo vech, skratka javnosti raziskovalnega dela ni, in toraj nas kot raziskovalcev ni, smo le she als ob (kakor da bi bili) raziskovalci. Za sluzhbo se imamo zahvaliti le dejstvu, da vsak medij, ki kaj da nase, ima svoj Audience Research Department.

(Vodilni medij v tem je seveda RTV Beograd.) Medtem pa procesi kolegov she kar trajajo in trajajo. Ota Vilchnika je rehabilitirala Partija, pa kaj, ko je to storila shele, ko je odshla z oblasti. (Op.: Cheprav on nikoli ni bil v Partiji!) Vendar ta proces z RTVL sploh ni tako huda zadeva, kot je njeno nadaljevanje, ki je nujno sledilo. Vsak proces ima svojo zhelezno logiko in ne ustavi se kar tako. Nujno je sledila ukinitev zunanjega znanstvenega sodelovanja na ISU Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. No, tu so me res dotolkli, izlochili, izbrisali nepreklicno, in najhuje je, da tega nisem prichakoval. Do tu pa sem scenarij predvidel in vnaprej opisal v sami Raziskavi o raziskovanju. Shele havarija na ISU je bila pravi vishek procesa. Res lepo ga ilustrirata dve moji pismi inshtitutu in njegov odgovor, to je, popolna ignoranca in dokonchen odpis. Nekega dne bom ti pismi le uspel objaviti, mislim, da sta zanimiv primer logike represije sistema, institucij.

 

 

Televizijske ankete na nacionalnem mediju

Porajajocha demokratizacija sistema je doprinesla tudi k razcvetu javnomnenjskih institucij (raziskovalnih oddelkov), s tem pa so nastali novi problemi, in ozhiveli so stari v starejshih. Nekdanja DERPO RTVL je ena starejshih javnomnenjskih enot, predvsem pa ima burno tradicijo. (Prva ukinitev raziskovanja na RTVL in prvega raziskovalca Egona Tomca sezhe kar v leto l967.) Zato ima ta enota tudi svoje mnenje o javnem mnenju. Ankete na Televiziji Slovenije, kot tudi ankete na drugih slovenskih mas medijih pa nimajo samo ali predvsem metodoloshkih raziskovalnih problemov, kot bi bilo to mogoche razbrati na znanstvenem srechanju sociologov v Portorozhu. Vpijoch problem so izgubljene iluzije o avtonomiji raziskovanja v celoti. Avtonomije znanstvenih institucij v sistemu, raziskovalnih oddelkov in raziskovalcev v njih kratkomalo ni! Prichakoval bi, da bodo raziskovalci reflektirali svojo vlogo v znanosti in vlogo znanstvenih institucij v sistemu in jo javno zahtevali, ali vsaj ponovno opredelili za nazaj, za vseh teh nesrechnih petinshtirideset let, za danes, za chas demokratichnih sprememb, in za naprej, za t.im. boljsho prihodnost znanosti. Sicer se bodo mirno prodali novemu gospodarju. Znanstveniki niso padli v prostovoljno suzhenjstvo pod prisilo kot nekoch suzhnji, tlachani, delavci; mi smo se podredili s podkupnino, k chemur je doprinesla nenasitna sla po slavi in mochi. To ilustrirajo vrednotne orientacije izrazhene v apelih: znanje je moch, znanost je profit - dohodek, znanost je razvoj (sistema). Sociolog, ki reflektira svojo vlogo v podsistemu znanosti, se ne more izogniti bistvenim vprashanjem, ki se mu dnevno zastavljajo. (Ta so bila navedena v prispevku o Avtonomiji raziskovanja, raziskovalca SRP - Programskemu svetu RTVS IV, zato jih tu ne ponavljam.)

Pridruzhil bi se mnenju Denisa Ponizha o nesposobnosti Demosovih poslancev in she bolj strategov in izpostavil to njihovo nesposobnost pri neobvladovanju medija mochi RTVL. Lahko bi se ne- poucheni chudili, zakaj so se v Romuniji bile najhujshe bitke ravno okoli njihove "nacionalne televizije".

Nikakrshne chistke niso bile potrebne, nikogar ni bilo treba vrechi na cesto, she manj pa da bi to pocheli tisti, ki so to pocheli leta doslej (z disciplinskimi postopki, suspenzi, s sistematichno negativno kadrovsko selekcijo). Medij je mogoche obvladati tudi drugache, sicer bo medij obvladal njih! Vsaj to bi lahko priznali, da so v tem obvladovanju najmochnejshega medija zelo nespretni in zelo zamujajo. Vse bodo reshili jeseni, ko bodo hrushke zrele!