Revija SRP 1/2

Rajko Shushtarshich

 

PROGRAMSKEMU SVETU RTVS III
 
posebej dr. Mishu Jezerniku in
Mitu Trefaltu, uredniku Razvedrilnega programa

 

 

Problem raziskav razvedrilnega programa

 

Najprej sploshna ugotovitev iz raziskovanja problemov medija:

Sama ustvarjalnost in avtonomija, njuna utemeljenost v raziskovanju nachelno in sploshno nista vprashljivi, nihche, skoraj nihche ne bo nasprotoval takim usmeritvam. Problem se pojavlja shele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali zhe prikrit in s tem tezhko reshljiv. "Problem ukinjanja ustvarjalnosti (in avtonomije) se kazhe v shtevilnih, a navidez nepomembnih malenkostih. Lahko jih ne vidimo, ali pa se moramo spustiti na nivo konkretnosti, to je, na nivo ukvarjanja z malenkostmi in postati malenkostni."

 

V chem je problem (konkretno)?
Najprej nekaj trditev, ugotovitev stanja v SRP (kot jih vidi avtor):
 
1 Telefonske ankete za Mita Trefalta so postale pretezhen, dominanten (prevladujoch), verjetno pa tudi najpomembnejshi del raziskovanja v SRP.
Konkretno vprashanje je, che je taka pogostost telefonskih anket za Razvedrilni program upravichena, utemeljena?
Che je tako (namrech, da ni upravichena in ni utemeljena), potem je ostalo raziskovanje (tudi ostale meritve gledanosti) v drugem planu, je vsaj nesorazmerno zastopano v delu SRP.
2 Vpliv narochnika M.T. na delo sluzhbe je postal nesorazmerno pomemben - odlochujoch.
(Komentar: postopoma, korak za korakom, lahko bi rekel neopazno je postal M.T. odlochujochi faktor (kljuchni dejavnik) raziskovanja SRP, in ne samo to, posredno tudi notranjih odnosov med raziskovalci SRP. (Primer "malenkostne" pomote pri imenovanju vodje SRP (P.O.) v intervjuju za revijo STOP ni bil popravljen.))
3 Vpliv narochnika M.T. na izvajalca raziskav za Razvedrilni program RTVS Petra Ocepka je postal neposreden, to pomeni, da ni vech v dosegu vpliva raziskovalne enote - ostalih raziskovalcev.
Che je tako, potem je to oddelek v oddelku: che nekoliko ilustrativno oznachim, bi dejal, da je slednji postal domena M.T. ali kar "Trefaltova raziskovalna agencija".
4 Problem je namrech tudi v tem, da se zastavlja vprashanje, ali je uporaba metodologije empirichnih raziskav v primeru teh telefonskih anket she znotraj sprejemljivih zahtev same stroke (oz. metodologije)?

 

Nekaj nadaljnih (neprijetnih) konkretnosti:

- odsotnost krizhanj zlasti po dimenziji izobrazbe (po rezultatih drugih merjenj, npr. Barometra, vishje izobrazbene kategorije gledalcev vidno odstopajo v odnosu do Razvedrilnega programa);

- problematichna je posploshitev delezhev gledanosti neposredno na populacijo in to kljub omejitvi v uvodnem tekstu prikazanih rezultatov (gledanost se prikazuje v tisochih gledalcev);

- problematichno je izrachunavanje povprechne ocene oddaj, sestavin oddaje pri majnih numerusih;

- problematichna je primerljivost anket neposredno med tekom oddaje s tistimi, ki so delane dan pozneje oz. po oddaji (tistih, ki jih ni doma, ni v anketi, niso kontrolirani in niso evidentirani, in tako dobljeni delezhi gledalcev so vishji kot sicer);

- problematichno in nerazchishcheno je ostalo vprashanje oziroma vprashanja respondentom v T. anketah Raz. programa "Kaj anketiranci delajo, che ne gledajo televizije?" (Vprashljivo je, koliko so taka vprashanja korektna do anketirancev, in she, ali niso posredno vplivala na povechan delezh gledalcev?);

- v svoji avtonomiji (SRP) smo prishli tako dalech, da bi skorajda preshli na marketinshko raziskovanje in s tem delno samofinanciranje s postavljanjem vprashanj gledalcem o reklamah v oddajah Razvedrilnega programa (To je bil predlog M.T., ki bi ga v SRP skorajda sprejeli, dvomim, da bi se na RTVS ne nashlo she nekaj takih, ki bi se temu vabljivemu predlogu - skushnjavi kar tako odrekli, sicer pa she je chas za to. Trdim le to, da bi bila taka praksa odlochilna prelomnica v raziskovanju SRP, najprej v komercializacijo potem she v "korupcijo" raziskovanja. Tudi raziskovalci so zhal kupljivi.);

- problematichno je dejstvo, da so se med anketarkami (z)nashli tudi hcheri narochnika (mogoch je ochitek pristranosti pri anketiranju);

opomba: tega problema sicer ni vech, vprashanje pa je, che ni tak "malenkosten" ochitek ne glede na to, kako grob je in oseben, morda le utemeljen, morda skupaj z drugimi malenkostmi le vodi k vprashanju kredibilnosti rezultatov tel. anket SRP;

- problematichna je neposredna uporaba rezultatov tel. anket v sami redakciji Razvedrilni program (grafikoni na stenah, vrednotenje pomembnosti neposrednega rangiranja voditeljev in vishina ocene posameznih oddaj in njenih sestavin), saj imajo ti pokazatelji vendarle celo vrsto omejitev: intervenirajochih vplivov (variabel), ki niso kontrolirani, na primer: vpliv programskega chasa, dneva predvajanja oddaje, izobrazbene strukture anketirancev, nasichenost komercialnih sestavin - reklam v oddajah itn. Menim, da je problem postal tako perech, da bi ga lahko ilustriral s prispodobo o "pogrebnem raziskovalnem oddelku" v eni in "interno promocijskem raziskovalnem oddelku" v drugi skrajnosti.

 

Zastavlja se namrech neizogibno vprashanje, koliko lahko narochnik vpliva na metodologijo raziskav (trdim namrech, da vpliva), sprva komaj opazno, vendar sistematichno do te mere, da je zhe prepozno, ko je problem mogoche izpostaviti kot resen problem, ker je metoda zhe nepopravljivo prirejena tej sistematiki.

Tudi nenatanchnemu opazovalcu dela SRP se zastavlja vprashanje, kako je prishlo do tega, da je raziskovanje ene same redakcije (v nashem primeru - Razvedrilnega programa) tako predimenzionirano ali tako nesorazmerno natanchno in obsezhno v primeri z drugimi programi - redakcijami?

 

Resnichen problem SRP pa postane vse to takrat, ko se vprashljivost uporabe metodologije in njenih rezultatov pri takih telefonskih anketah (T. telefonskih anketah) razshiri (in to je neizbezhno) na kredibilnist rezultatov ostalih (she preostalih) anket oziroma merjenj odmevnosti obchinstva. Da bom povsem jasen: problem je v tem, ali rezultati telefonskih anket in njihova uporaba za Razvedrilni program RTVS ne jemljejo kredibilnosti tudi drugim anketam, drugim merjenjem gledanosti, ki jih izvaja SRP?

Resen problem postaja izvedba anket (samo anketiranje), ker anketarke, razvajene spricho lahkega in lahkotnega anketiranja za Razvedrilni program M.T., ne marajo tezhavnejshih in resnejshih anket, kot so na primer ankete politichno-informativnega programa.

Resnichen problem SRP pa postane tako nesorazmezno raziskovanje in sistemachni, komaj opazni intervencionizem v raziskovalno enoto tudi v medsebojnih odnosih med raziskovalci. Je taka anketomanija res osnovno raziskovanje SRP? Se je mogoche zadovoljiti z uporabo anketne metode le do nivoja % (procentov) in kar brez ene same interpretacije problema ali problemov o Razvedrilnem programu RTVS?

 

P.S.

Res je, da je to moje videnje problema, da se morda motim delno, pretezhno ali v celoti. Vendar to bi bilo dobro razchistiti, razvozlati, razreshiti, tako kot se resne probleme reshuje. Nikakor ne ustno, v afektu ali pa kar z ignoranco, kot da problema, problemov ni.

Res je, da sem k takemu stanju tudi sam nemalo doprinesel, mislim na svoje prijateljstvo z Mitom Tretafaltom iz starih sindikalnih chasov, to pa ne more biti razlog, da bi problemov ne videl takih, kot se mi dnevno kazhejo, sprva komaj opazno, potem pa vsak dan bolj in bolj zaostreno. Menim, da so zaostreni zhe do te mere, da terjajo razreshitev ali pa zavrnitev, che jih ni, in se samo meni dozdeva, da so.

______
Uradno je ta prispevek sestavni del naloge "Katalog problemov v komunikacijskem procesu" in je namenjen predvsem Programskemu svetu RTVS - dr. Mishu Jezerniku, kot problem, ki je povezan predvsem z zadnjim prispevkom, to je "Kako unichiti vsako ustvarjalnost v raziskovalni enoti".
V vednost: Ing. Peter Mori - v.d. generalnega direktorja RTVS
Priloga: She nekoliko sploshnejshi problemi SRP

V Ljubljani, 9. junija 1993, Rajko Shushtarshich

 

 

Priloga - dokument

RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA
TOZD TELEVIZIJA SLOVENIJA
Sluzhba za raziskave programov
Rajko Shushtarshich

 

Problematika sluzhbe SRP, SShP, oziroma DERPO
(skicirana v tochkah, kot jo vidi nekdanji raziskovalec)

1 Formalni status pri Republishkem sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (nekdanja ev. sht. 565; sedaj je enota izbrisana iz razvida)

2 Raziskovalni program, oz. predmet dejavnosti je reduciran (od analize vsebine progr. sporochil, analize komunikatorja - medija in analize avditorija zgolj na obchasne ankete gledalcev oziroma poslushalcev; celo rednih sezonskih merjenj, imenovanih barometer ni vech)

3 Financhna (ne-)odvisnost (delezh sredstev, s katerimi enota sama razpolaga, je v primerjavi z nekdanjim delezhem nekajkrat manjshi)

4 Dokumentarne dejavnosti RE ni vech

5 Prostori za RE so neprimerni (od vile na Mariborski v adaptirane prostore na Dalmatinovi do nekdanje garderobe na M.Pijadejevi)

6 Sodelovanje z drugimi RO prekinjeno

7 Javnost raziskovalnega dela ukinjena (od treh vrst javnih publikacij RE: revija Bilten SShP, publikacije raziskav Bilten SShP in Publikacije zunanjih sodelavcev Bilten SShP; ostalo je le interno posredovanje rezultatov telefonskih anket)

 

Ljubljana, 1. aprila 1991