Revija SRP 1/2

Rajko Shushtarshich

IZ RAZISKAV SShP, DERPO, SRP
Priloga
Za osvezhitev zgodovinskega spomina na programsko usmeritev nekdanje raziskovalne enote (organizacije) DERPO
Institucija brez spomina je
kakor podjetje brez knjigovodstva,
mochni in mogochni v njej
pochno, kar jih je volja,
ker vse, kar pochno, utone
v pozabljivi zavesti chasa.
 
MEDIJ IN CHAS
Cenzurirani tekst iz Demokracije
(1)

 

Nekaj aktualnega o mediju RTV Slovenija danes,
z ochmi kritichnega raziskovalca

 

Dvanajst let zdruzhujem delo in sredstva na tem mediju na delokrogu kritichnega raziskovalca, osebno ga nimam prevech rad, vendar mu priznavam atraktivnost in moch. In kaj lahko povem o njem bistvenega v tem zanj aktualnem trenutku nashega chasa? Nich, kar bi zhe ne vedeli, samo spomnim lahko na nekaj dejstev, ki se mi danes zde pomembna.

1 Zakaj je ta medij tako mochan?

Ker vlada zavesti. Vlada s svojo hipnotibilno mochjo in to je danes edini moderni nachin vladanja sistemu, druzhbi, ljudem. Vedno je bilo vladanje tako, vendar nekdanji vladajochi niso imeli take mozhnosti, da bi v nekem elitnem chasu sochasno zacharali miljonski avditorij gledalcev, poslushalcev. Vedno se je vladalo tudi z bolj grobimi sredstvi: z mochjo orozhja, s policijo, z vech ali manj odvisnim sodstvom, vendar nikoli tako elegantno kot ravno s tem mas medijem. Tudi danes so ta sredstva prisotna, vendar so bolj v rezervnem sestavu vladajochih, po njih ni dobro posegati, necivilizirano je, nemoderno je. Kazhe na nemoch vladajochega, na to, da je njegova vladavina ogrozhena, da ne bo vech dolgo na oblasti. Izgubil jo bo in pri tem pustil za sabo morishche, pogorishche svobode, poteptane chlovekove pravice. Pa tudi v teh klasichnih metodah vladanja je medij dandanes nepogreshljiv. Medij lincha, pljuva zhrtve - hujska mnozhico; in ravnotako medij daje avreolo slave izbrancem, daje jim popularnost, status, moch. Nahujskana ali zacharana mnozhica pa je medijev najvechji dosezhek, ima she vechjo moch in ta je zadrzhevanje mas v relativnem miru in njej nasprotno moch - pripravo mnozhice na vojno!

2 Kdo vlada? Vlada sistem. In sistem je vech kot drzhava, ker le-ta je samo njegova pojavna oblika, nekoliko bolj vidna od povsem nevidnega sistema.

(Vmes pa cenzura Demokracije, ki ste jo vseeno lahko prebrali v povzetku!)

Kljuchno je samo eno vprashanje: sprostiti spontaniteto, zadrzhanost ustvarjalnega duha v ljudeh, ker ljudje so ustvarjalni po svoji naravi, dushi jo okosteneli sistem. Zachasnim spremembam zakona bo sledil nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Boj za nastanek in obstoj nacionalne televizije pa je proces, ki bo trajal leta. Uresnichili ali zavozili jo bodo konkretni ljudje. Pomembno je, da vzamejo spremembe na RTV Slovenija resno in ne morda zgolj kot formalnost nekih zakonskih sprememb in zgolj formalnih razpisov za polozhaje na tej razvpiti instituciji. Sicer bo obveljalo tisto zhelezno reklo: nich bistvenega se ni spremenilo v nashi dezheli.

V Ljubljani, 30. oktobra, 1990 Rajko Shushtarshich

 

Medij in chas

Nekaj aktualnega o mediju RTV Slovenija danes, z ochmi

kritichnega raziskovalca

Jedro tega chlanka je bilo v objavi izpushcheno. O tem in ali se s tem stinjam, me ni obvestil nihche. Urednikom je tako ravnanje v krvi, takorekoch samoumevno. Menijo namrech, da se vsebina prilagaja praznini v chasopisnem prostoru in ne obrnjeno, prostor in oblika vsebini. Takshno ravnanje urednika Demokracije me je resnichno razjezilo, v njegovem chasopisu ne bi objavil niti chrke vech. Pa pustimo osebne zamere. Dejstvo je, da je ta samovolja urednikov bila osnovno "tehnichno sredstvo" nekdanje rezhimske cenzure in mnogo tega je she ostalo dandanes. Chlanek pa je bil pomemben, ker je zakljucheval neko akcijo in nek pomemben spopad za nacionalni medij, vsaj za nash sindikat in predvsem zame osebno.

 

Izpushcheni ali cenzurirani del chlanka pa je tale:

"Sedaj pa konkretneje o nashem sedanjem sistemu:

Danes vlada legitimni reprezentant druzhbe (natanchneje sistema), to je izvoljeni slovenski parlament. Njegova vlada je operativno izvrshno telo. Legitimnost ji daje parlament (in ne vech volilci). Volitve so dejanski instrument demokratichnih sistemov (in ne vech formalni, navidezni opravichevalec mochi - oblasti. Dosedanji tota- litarni sistem je dejansko legitimnost (legitimiteto) imel od zmage v vojni in zmage v revoluciji. Konkretno to pomeni: oblast mu je bila izborjena in zagotovljena z mochjo orozhja, mochjo policijske represije, z revolucionarnim sodstvom in vedno bolj tudi z obvladovanjem mas medijev (torej vedno bolj tudi na moderen nachin).

Za dosedanjo demokratizacijo sistema je bistveno le eno: spremembe v legitimiteti sistema. Volitve novega slovenskega parlamenta so tiste, ki so dale novo dejansko legitimiteto. Nobena pomembna zadeva pa se ne zgodi chez noch, tako bodo tudi tej spremembi poslancev v parlamentu, pochasi, pochasi sledile spremembe v vseh institucijah sistema. Tudi v institucijah medijev sistema lahko izhaja legitimnost vodenja in upravljanja le od parlamenta (bodisi posredno, bodisi neposredno). Konkretno: poslanci so drugi, vendar nekateri so she isti (ti zagotavljajo kontinuiteto obeh sistemov starega in novega), vsi pa imajo novo legitimnost - izvoljeni so! Zakoni so drugi in zopet nekateri so she stari; drugachne so navade poslancev, vendar nekatere so she stare; star je she poslovnik skupshchine in po njem dela novi parlament. Ko se bodo spremembe zares zgodile, se bo vechina teh tezhav uredila, vendar najdlje bodo ostali nespremenjeni nekateri ljudje, tisti, ki zagotavljajo kontinuiteto. In che je teh prevech, je prevech kontinuitete, potem ni sprememb, spremembe sistema so prepochasne. Sistem pade v poglobljeno krizo starega z dodatkom krize novega, neizdelanega, neizkushenega, negotovega. Ljudje pa se zelo boje negotovosti.

 

Zakljuchek tega zelo poenostavljenega izvajanja pa je takle:

Spremembe se bodo nujno nadaljevale, ne zavirajmo jih za vsako ceno. Tako tudi na mediju RTV Slovenija ne. Pomemben je, ne samo za kreiranje predvolilnega javnega mnenja, pomemben je za narodovo samozavest, za njegovo kulturno identiteto.

 

Dosedanji predlogi k zachasnim spremembam zakona o RTVS so bili izrazito nasprotni: usmerjeni ali v zadrzhevanje starega ali v njegovo spremembo. Apeliram torej na tiste, ki so se zavzeli za spremembe, da dajo prilozhnost ustvarjalnim ljudem. Hochemo ali ne, spremembe se prej ali slej vseeno zgodijo (kolo zgodovine se vseeno vrti), mi jih lahko pospeshimo ali zavremo. Vendar saj nam ni le za neke abstraktne strukture sistema, institucije (tak vtis daje moje shematsko izvajanje), v konchni konsekvenci gre vedno za ljudi. Ljudje so reprezentanti starega ali nosilci novega, vendar so predvsem osebnosti, individui, ali pa se puste reducirati na vlogo v institucijah sistema. Ker spremembe sistema to pot niso revolucija, ljudi ne obglavljamo, jih ne mechemo na cesto, a treba je nedvoumno rechi: jemljemo jim moch. Vzeti jim je treba moch odlochanja, ki jo imajo zakonito, a nelegitimno in jo dati drugim, ki jo bodo imeli zakonito in legitimno. No, nekateri jo bodo vseeno zadrzhali, vedno je tako; che pa bo prevech takih ali vechina takih, potem bodo spremembe neopazne, kakor da jih ni!"

Chrtana je bila torej vech kot polovica iz sredine chlanka, skrpan uvod in zakljuchek chlanka ne dpushchata niti razlage, da je shlo samo

za prostorsko stisko, velikost chrk in fotografije v intervjuju z J.Z. pa to domnevo samo potrdi. Pa ne bom malenkosten in vzamem stvar nase, samo na tak nachin ne morem pisati, tega mi je dovoj, saj nisem novinar. Z njimi pochno uredniki to, kar se jim zljubi. Ob takem ravnanju pa se ti novinarji she javno proglashajo za avto- nomne.

______
* V tem povzetku sem bil izchrpnejshi s pojasnili, ker dobro vem, da je malo njih, ki bero, che zhe
dobe raziskavo v roke, kaj vech kot uvod.
Chlanki, ki so proizvod kolektivne sindikalne akcije, pa so v sindikalnem porochilu, ki tvori
posebno celoto. V tem porochilu so tudi referenchni chlanki vodstva Radiotelevizije, s katerimi
vodi sindikat javno polemiko.