Revija SRP 1/2

Rajko Shushtarshich

 

KRATKA PREDSTAVITEV KATALOGA PROBLEMOV
v komunikacijskem procesu na primeru m.m. RTVL/S
(10)

 

Preliminarna shtudija kataloga problemov: Mediji o mediju RTVL/S

Izhodishche za nalogo je Osnutek predlagane naloge Katalog problemov iz leta 1980. Ta bo med morebitnim potekom in dodelavo hevristichne sheme kataloga korigiran.

1.0 Izhodishcha za raziskavo in formulacijo teme bi bilo potrebno dopolniti v tem, da je naloga prispevek k:

dolgorochni (vrednotni ali strateshki) orientaciji RTVS in SRP ter njenemu internemu informacijskemu sistemu.

(Kar pa se tiche dolgorochnih planov nekdanje RTVL in SShP, pa le to: ti so lahko le entitete, sestavine KATALOGA - evidentiranih, nikoli reshenih problemov tako RTVL, kot SShP. Izraz vrednotne orientacije medija pa takrat ni bil sprejemljiv, zato ga je nadomeshchalo ideoloshko sprejemljivo "planiranje" razvoja medijev. Che bi ti nekdanji plani she obstajali, v kar mochno dvomim, bi bili preprichljiv dokaz chloveshke institucionalne zmotljivosti v prediktibilnosti bistvenih orientacij medija. Bili bi predmet analize takratne percepcije in formulacije problemov, zlasti pa njihove valorizacije: vrednotenja in razvrednotenja.)

 

 
2.0 Uporabnost kataloga
ali
cilj naloge in njena aplikativnost

Nadaljevanje opredelitve tochke 2. Osnutka Kataloga problemov iz leta 1980.

2.1 Katalog je uporaben tudi kot eden od pripomochkov - za pomembne strateshke (bistvene) odlochitve o mediju in v mediju, predvsem managementa RTVS in sveta RTVS in pa seveda odlochujochih zunanjih dejavnikov, kot so to: parlamentarne in vladne komisije, zakonodaj(al)ni in nadzorni reprezentanti drzhave, ekspertne skupine. Nimamo pa ambicije, da bi kot avtorji in soavorji kataloga interventno posegali v institucionalne odlochitve. To poudarjam le zato, ker bi taka ambicija ali poskus blokirala njegovo teoretsko prioriteto in ne nazadnje onemogochila uresnichenje naloge, kar se je zhe zgodilo leta l980.

- Uporabnost kataloga je predvsem v tem, da omogocha in razvija princip kompleksnosti, odnosno celovitosti odlochitev o mediju in v mediju. To je, da je vsaka posamezna odlochitev v odnosu do vseh (bistvenih) odlochitev, ki zadevajo komunikacijski proces kot celoto, kratko recheno, v odnosu do celote (nikoli reshenih, natanchneje pa, nikoli dokonchno reshenih) problemov medija. Te pa evidentira, stalno dopoljnjuje, klasificira, shematizira in semantichno formulira Katalog problemov.

- Pragmatizem prakse je nedvomno ta, da vodi k uchikovitosti utemeljevanja odlochitev, da se le-te utemeljujejo in navidez sprejemajo le z nekaj argumenti, dejansko pa so vse pomembne odlochitve v sovisnosti z vsemi pomembnimi problemi (to je, celoto medseboj sovisnih problemov - nereshenih, nikoli dokonchno reshenih nalog, ki neprestano terjajo reshitev). Torej se je treba sprijazniti z dejstvom, da dokonchno reshenih problemov ni!

- Dosedanje izkustvo nam kazhe, da se odlochitve utemeljujejo s povsem drugimi razlogi, argumenti, kot pa so tisti dejanski razlogi, tisti, ki jih dejansko pogojujejo. (Zakaj je tako, je posebno vprashanje. Deloma sem se z njim ukvarjal v knjigi Traktat o svobodi ali vrednotni sistem. K temu pa me je vzpodbudil H. Bergson v Eseju o neposrednih dejstvih zavesti, nekaj o tem je tudi v omenjeni knjigi.)

- Osnovni problem, tako KATALOGA, kot tudi odlochanja ali pa razreshevanja problemov je prevech informacij (v nashem primeru je to prekompleksna evidenca problemov). Naj she enkrat poudarim, tezhava ni v tem, da imamo premalo dejstev, ki so odlochujocha, ampak ravno narobe, je v tem, da jih imamo praviloma prevech. Drugache recheno, manjkajoche probleme je mnogo lazhe dodati, dopolniti, kot pa jih je mogoche izkljuchiti. Vendar problemov ne izkljuchujemo iz evidence, pach pa iz sumarnega (ali aktualnega, ali konchnega) KATALOGA. Prekompleksnost problemov, ki nastane s hipertrofijo podatkov, pa je izvor "zmede", otezhuje valorizacijo problemov (lochevanje bistvenih od nebistvenih, aktualnih od neaktualnih, pomembnih od nepomembnih), predvsem pa vzpodbuja ali pogojuje zhe omenjeno manipulacijo med utemeljevanjem odlochitev in njihovim dejanskim sprejemanjem.

Torej, kot recheno, je bistvene probleme medija mogoche zgreshiti, zaobiti, spregledati ravno zaradi narashchajoche hipertrofije informacij, njihove nepreglednosti, nestrukturiranosti, neurejenosti. Osnovna ideja kataloga je v teoretskem smislu ta, da skusha imitirati princip intuitivnega (celostnega) mishljenja, sicer na zelo poenostavljen shematichen nachin rachunalnishkega informacijskega sistema. Princip je ta, da je vsak posamezen problem principialno sovisen z vrsto drugih problemov, vendar je pri tem odlochilna vrednotna in teoretska valorizacija reda ali tezhe problemov. Enostavneje recheno, niso vsi problemi v vsaki aktualizaciji enako pomembni in enako sovisni med seboj, vendar v tem je neka sistematika in ravno to skusha katalog narediti razvidno. Bistvenih problemov ne zaobide, ampak jih nasprotno izostruje, ne spregleda pach pa vedno znova izpostavlja (za reshevanje). Katalog skusha kompenzirati preobilje (hipertrofijo) nebistvenih informacij bazichnih evidenc s strukturiranjem bistvenih problemov (po kriterijih klasifikacije) in njihovo shematizacijo v AKTUALNI KATALOG.

 

 

3. Metoda

Nadaljevanje opredelitve tochke 3. Osnutka KATALOGA PROBLEMOV iz leta 1980

3.0 Zhe preliminarna analiza evidentiranja problemov medija v slovenskem dnevnem in revialnem tisku mi kazhe, da je zopet osnovna tezhava v preobilju nebistvenih informacij. (Mislim, da prebiranje ali vsaj bezhen pregled triletnega pisanja slovenskih medijev o problemih RTVS vsakomur, ki se tega pochetja loti, nujno izpostavi isti "osnovni problem": soochi se z ogromnim shtevilom informacij o mediju, a malo je med njimi bistvenih.) Lochevanje bistvenih in nebistvenih problemov medija je tezhavno zaradi kompleksnosti aktualiziranih problemov in zaradi njihove nesistematichne aktualizacije (bodisi sluchajne, bodisi spontane, ali pa interesne). Med posameznimi, zhe aktualiziranimi problemi pa je tezhko izlochiti(evati) dejstva od komentarjev in stalishch ter vrednotnih utemeljitev njihovih zapisovalcev, she posebej, che za to nimamo oprijemljivih kriterijev. (Te pa katalog skusha narediti kar se da celostne in razvidne hkrati.)

Zato individualno nadaljevanje naloge ni smiselno, pach pa je v primeru odlochitve za njeno nadaljevanje potrebno zunanje sodelovanje, sestava ekspretne skupine (sodelovanje Raziskovalnega inshtituta oziroma Katedre za komunikologijo Univerze v Ljubljani). Za sedaj sodelujem le s sociologom rachunalnicharjem Matjazhem Hanzhkom (Zavod za druzhbeno planiranje RS), zaenkrat prostovoljno in brezplachno. V katalog pa je vkljucheno tudi "Primopredajno porochilo" - pomemben prispevek takratnega gen. dir. dr. Janeza Jerovshka o nekem kljuchnem problemu medija: Delovanje lozh na RTVS.

3.1 Mogochi nachini zbiranja podatkov:

- zapisniki skupshchine RTVL, sveta RTVS,

- zapisniki sosvetov redakcij,

- neformalna, neformalizirana registracija posredovanih problemov.

(Slednjih ni mogoche natanchno predvidevati in zato opredeljevati vnaprej. Za primer lahko navedem "Boj za nacionalno televizijo", "Vrednotne orientacije nacionalne radiotelevizije", Povzetek porochila o dejavnosti sindikata KUU RTVS v boju za nacionalno radiotelevizijo, 1991). Sindikalna akcija in porochilo o njej je primer, ki nam kazhe, da je bil za sindikat pomemben ravno neformalni izvor bistvenih informacij (neformalnih podatkov o mediju). Brez takih neformalnih kanalov posredovanja stalishch o bistvenih problemih medija, ki tudi za sindikat formalno niso obstajali (a so vseeno obstajali), bi ne bila mogocha niti uchinkovita sindikalna akcija niti omenjena naloga bi ne bila izvedljiva.)

Mozhni nachini zbiranja podatkov so podrobneje opredeljeni v posameznih evidencah.

3.2 Praktichno (vendar bo opis nekoliko poenostavljen) bi izdelava kataloga potekala takole:

- Iskanje problemov, to je zbiranje in evidentiranje problemov v evidence, njihov obseg dandanes ni problematichen, ker je rachunalnishko shranjevanje baze podatkov takorekoch neomejeno ali vsaj izredno olajshano.

- Shele ekspertna skupina (nek raziskovalni team) pa dolochi, da je nek problem res bistven in se ga uvrsti v eno ali vech klasifikacijskih shem.

- Pri tem ali pred tem pa je potrebna semantichna formulacija problema in njegova mozhna uvrstitev v aktualni (ali osnovni) katalog.

- S tem pa delo ni konchano, ker je zhe formulirane probleme potrebno obchasno, bodisi dopolniti, bodisi zamenjati z aktualnejshimi, bolje formuliranimi problemi. Zamenjani problemi se ne izgube, ostanejo vsaj v bazi podatkov ali pa tudi v klasifikacijskih shemah.

- Od tu pa je she vzvratna pot geslovne (vsebinske, historichne, chasovne) "rekapitulacije", drugache recheno, pot od rezultata nazaj do izvora problema, v nashem primeru so to entitete v bazichni evidenci. Te vsebujejo, na primer: originalni chlanek, zapisnik, rezultate vprashalnika ipd.

Uporabnik KATALOGA pa se lahko zadovolji z neko dolocheno stopnjo prezentacije problema, z njegovo bolj ali manj izchrpno ilustracijo ali pa s strukturalno povezavo med sovisnimi problemi (to je, generirano soodvisnostjo med posameznimi problemi, ki porajajo drug drugega, so zato z nekim dolochenimi problemi bolj ali manj povezani - sovisni).

- Hevristichna shema kataloga pa je le metodoloshki pripomochek, ki je bistven za valorizacijo problemov, njihovo strukturiranje po dolochenih kriterijih. Omogocha pa tudi razvidnost postopka za izdelavo aktualnega kataloga in tudi utemeljenost semantichne formulacije dolochenega problema.

 

 

3.5 Hevristichna shema kataloga problemov M.M. Radiotelevizije Slovenija

Kljuchni metodoloshki problem strukture Kataloga je shema. Shema je hevristichni model, ki omogocha strukturiranje problemov v Katalog. Shema je sochasno osnova za rachunalnishko strukturo, obdelavo, prezentacijo Kataloga problemov. Njegova vsebina pa je in ostane odvisna od jasne semantichne formulacije problemov medija in medijev v celotnem komunikacijskem polju. Shema omogocha hevristichno rekonstrukcijo predvidljivih problemov iz strukture sheme, to je takih, ki jih empirichno zajemanje bodisi izpushcha, bodisi se she ni dokopalo do njih, ali pa jih iz dolochenih razlogov (npr. ideoloshkih) potiska iz aktualizacije v javnosti.

 

Primeri:

0 Medijevi kriteriji resnice
1 Stavka
2 Splav
3 Scenografija
4 Narochnina RTV
5 Lozhe na RTV - Porochilo generalnega direktorja
6 Demokracija v moji dezheli - Chetrti razmislek: O mochi
7 Primernost Tednika
8 Avtonomija SRP, Javnost raziskovanja in
- Bibliografija SRP (oz. primer bibliografije)
9 Problem raziskav razvedrilnega programa RTVS
- Personalna legitimiteta - Trefaltizem
10 Problem raziskav informativnega programa RTVS
Problemi poimenovani po vrednotah, ki so nosilni problem:
0 Promlem mochi 0 - Medijevi kriteriji resnice
1 Problem mochi 1 - Stavka
2 Problem mochi 2 - Splav
3 Problem ustvarjalnosti 1 - Scenografija
4 Problem lastnine - Narochnina RTV
5 Problem mochi 3 - Porochilo gen. dir. dr. J.J.
6 Problem mochi 4 - Chetrti razmislek: O mochi
7 Problem ustvarjalnosti 2 - Primernost Tednika
8 Problem ustvarjalnosti 3 (v raziskovanju)
- Problem avtonomije SRP, javnost raziskovanja, svoboda pisanja
9 Problem ustvarjalnosti v Razvedrilnem programu in
- Problem personalne legitimitete (Vrednotni sistem enega)
10 Problem mochi v informativnem programu in avtonomija raziskovanja, raziskovalca na M.M.

Opomba: Ochitno je torej, da izstopajo problemi mochi in ustvarjalnosti. Aktualni, oziroma neprestano aktualizirani sta dve vrednoti: moch in ustvarjalnost, prva je superiorna, druga inferiorna. Izpostavljam ju kot aktualni vrednoti, ki generirata probleme medija in v mediju in seveda probleme odnosa medija do sistema, sistema do medija. Natanchneje recheno, v vrednotnem sistemu institucij ali vrednotah sistema se neprestano aktualizirajo, generirajo problemi, ki ochitno izhajajo iz antagonizma ali vsaj rivalitete dveh vrednot, dveh vrednotnih orientacij. Ena je sistemska orientacija institucionalne, institucionalizirane mochi, in druga je individualna orientacija neurejene, nesistematizirane in spontane ustvarjalnosti v instituciji, v sistemu, kolikor je te she sploh preostalo.

Pripomniti je treba, da je izbor problemov izrazito subjektiven, zaenkrat predvsem spontan. Problemi se raziskovalcu aktualizirajo takorekoch sami po sebi. Nekateri problemi pa so neizbezhni, so taki, da se v mediju neprestano ponavljajo in ponavljajo vrsto let, v minimalni ali skoraj nikakrshni variaciji.

Teh nekaj problemov je kot primer prilozheno predlogu naloge!

 

V Ljubljani, junija 1992

 

 
Povzetek nekaterih akutnih ali pa nasprotno, permanentnih problemov medija, ali Mogochi konkretni primeri reshevanja problemov v katalogu
 
- Problem resnice

Doslej se je v raziskavah, ki se tako ali drugache dotikajo vsebine medijev sporochil, izpostavil kot temeljni ali morda izhodishchni "problem medijevih kriterijev resnice, ali kriteriji resnice za mnozhice". Resnica se soocha z mochjo in preoblikuje po mochi. Tako nekako bi na kratko oznachil vechni problem medija in tudi izhodishchni in neizogibni problem raziskovalca, ker se s tem problemom venomer znova soocha, in vsakich je zachuden, ko se problem izostri do konflikta in potem se pochasi pozabi nanj, na njegovo nereshenost ali nereshljivost, kot da se ni nich zgodilo. Ravno zato ga tu navajam kot uvodni in permanentni problem, cheprav je bil opisan zhe leta 1985.

 

- Problem splava

Zachne se z vprashanjem: Zakaj me pravzaprav zadeva, ta pravica do splava in nova slovenska ustava, kaj se me tiche? V chem je problem?

Ker se zhe vrsto let ukvarjam z analizo medijske propagande, she posebej z medijema radiom in televizijo, sem zhe mislil, da sem za njune vplive odporen. Pa so mi venderle zopet uspeli pretirano afektirati zavest. Moral sem se zelo potruditi, da sem si lahko rekel: "Mediji me niso preprichali."

 

- Problem stavke (boj interesov v mediju mochi)

Konkreten primer reshevanja raziskovalne naloge - raziskovalnega problema z uporabo informacijskega sistema SRP RTVS (in primer uporabe evidenc, klasifikacij in poskus celostne interpretacije problema, vse to she vedno v nedovrsheni obliki, oziroma v nedodelani ali zasilni fazi, ki komaj omogocha uporabo) je raziskovalno porochilo svetu RTVS - Stavka.

Primer problema Stavka je prvi primer, ko sem uporabil katalog v zasnovi (oziroma she nedodelan informacijski sistem Sluzhbe za raziskavo programa) v razreshevanju oziroma razjasnjevanju nekega problema. Gotovo ne predstavlja shablone za formulacijo problemov, vendar je kot poskus celostne interpretacije nekega problema hkrati tudi ilustracija o uporabnosti kataloga (informacijskega sistema) in she posebej njegovih evidenc.

 

- Problem mochi - volitve 1992
O mochi, Moch sama po sebi,
Demokracija mochi ali Demokracija v moji dezheli

Ob volitvah v slovenski parlament leta 1992 smo analizirali, med drugim, tudi medijsko propagando, njene uchinke na volilce. Vse, kar je zanimalo narochnike longitudinalne analize javnega mnenja o volitvah, je bil seveda (classification in evaluation) rating strank, njihove shanse za vstop v parlament in proporc mochi, ki ga bodo delezhne v parlamentu.

Mene osebno je bolj zanimalo stanje demokracije na Slovenskem, vrednotne orientacije politichne propagande in s tem v zvezi: moch medijev v oblikovanju vrednotnega sistema. Skrajni domet stanja demokratizacije sistema je (le po tej razlagi seveda) neke vrste mila oblika personalne legitimitete sistema. Drugache recheno, "sistem enega" je skrajni domet evaluacije nashe zavesti v prehodu iz totalitarnega sistema v demokracijo. Moch strank pa zamenja moch prej ene in edine stranke. Dejanska moch pa ni razvidna, je skrita (latentna) in v bistvu she vedno obvladuje ves sistem, tako kot ga je doslej. Spreminjajo se le oblike manipulacije zavesti. Prisilo represivnega aparata vedno bolj nadomeshcha modificirana manipulacija medijev, katerih bistvo postaja vedno manj razvidno, a to bistvo je isto, sluzhenje mochi, obvladovanje zavesti ljudi s politichno propagando, tako da sami hochejo to, kar od njih hochejo mediji, to pa je podanishtvo namesto svobode, predstavo demokracije namesto nje, to je, dejanske demokratizacije sistema.