Pogum Revija SRP 2009/4

Branko J. Hribovshek

 

KAMNOREZI NA ONESHKEM JEZERU

 I

 

 

Predgovor

 

Oneshko jezero (rusko: Onezhskoe ozero, po reki Onega, ob rusko-finski meji, od 12. 12. 1991 Republika Karelija v Ruski federaciji, prej Karelska ASSR v Sovjetski zvezi) so za seboj pustili ledeniki zadnje ledene dobe. Za Ladoshkim jezerom je to drugo najvechje jezero v Evropi. Cheprav je bila obala vedno precej redko naseljena, postaja jezero dandanes zaradi svojih naravnih lepot (sl. 1) vse bolj turistichno podrochje. Tamkajshnji kamnorezi [5] iz mlajshe kamene dobe, prej le predmet raziskovalcev, so sedaj turistichna znamenitost.

 

 

Sl. 1

Pogledi na Oneshko jezero [1,2,3,4,7].

 

 

 

Vech kot tisoch kamnorezov se nahaja v nekaj skupinah na skalah priblizhno dvajset kilometrov dolgega dela vzhodnega brega jezera (sl. 2). Tako je to verjetno najbolj obsezhno nahajalishche kamnorezov ne le v evropskem, marvech tudi v svetovnem merilu. Prav neverjetno je, da jih svetovna strokovna literatura komajda omenja, in to shele v zadnjih letih, cheprav sodijo k tistim kamnorezom, ki so jih bili zacheli raziskovati zhe v 19. stoletju. Stara pesem – vse, kar je bilo in je v vzhodni Evropi, posebej pa she v Rusiji ali sploh kje pri Slovanih, pach ni vredno omembe.

Poleg svoje shtevilnosti in obsezhnosti so ti kamnorezi nekaj posebnega tudi po vsebini. Komajda so she kje kakshni kamnorezi, ki bi se lahko merili z oneshkimi po tako visoki stopnji domishljenosti in prispodobnosti. Precej je med njimi podob, ki jih raziskovalci oznachujejo kot sonchne in mesecheve znake, ter tudi precej takih, ki jih nihche ne more pojasniti. Tako posamezne skupine znakov, ki so povsem enkratni, kot njihov celoten splet pricha o visoki stopnji izjemne omike starih Onezhcev. V Kareliji obstajajo sicer tudi druga najdishcha kamnorezov, vendar pa so kot celoten splet oneshki popolnoma razlichni od ostalih.

Oneshki kamnorezi so vechinoma le nekaj desetin centimetrov nad vodno gladino, ponekod pod vodo, ponekod pa tudi vishje (sl. 2). Iz tega in iz spremembe gladine jezera v preteklosti raziskovalci sklepajo na chas njihovega nastanka in na dobo njihove »uporabe«.

Na sploshno kamnoreze delijo na dve skupini: na prvotne, ki so v povprechju vechji, in na kasnejshe, ki so manjshi, tudi precej manjshi, ter so vklesani na mestih med prvotnimi. O tem vech pozneje.

O karelskih kamnorezih so zhe veliko pisali v ruskih in sovjetskih strokovnih virih. Po eni strani skoraj prevech (glede na to, kar so o njih sploh ugotovili), po drugi pa veliko premalo, da bi vsaj priblizhno dobili postavke za »filozofijo« kamnorezov brez protislovij; to she posebej velja za kamnoreze z Oneshkega jezera.

 

 

 

 

Sl. 2

 

Kamnorezi, vklesani v obalnih granitnih skalah, ki so jih obrusili ledeniki v zadnji ledeni dobi [1,2,3,4,7].

 

 

 

Namen tega spisa je podati razlago vsaj dela oneshkih kamnorezov z nekoliko drugachnega zornega kota, ki pa se delno naslanja tudi na zhe znano literaturo o njih. Seveda je razlaga dalech od tega, da bi bila popolna, upam pa, da je pravilna v izbranem okviru. Razloge in opise bom dal samo za postavke, ki bodo po preprosti oceni mozhne brez protislovij. Dosedanjih del na to temo nochem ocenjevati, za vse ostalo pa bolj radovednemu bralcu priporocham odlichno delo o karelskih kamnorezih izpod peresa J. A. Savvatejeva [6, 7, 8], kjer je podan pregled celotne problematike v zvezi s kamnorezi, tudi kako so jih odkrili in razlagali. Iz te knjige sem povzel vechino podatkov o nahajalishchih.

 Oneshkih kamnorezov ne moremo vzporejati z jamskimi slikami Altamire ali Lascauxa. Ne samo, da so te nekajkrat starejshe kot oneshki kamnorezi, so seveda tudi tehnichno popolnoma drugachne in so prave umetnine, tega pa za oneshke kamnoreze ne moremo rechi. Predmeti (sl. 3) iz grobov na Jelenjem (Olejnem) otoku [9, 10] pa kazhejo, da oneshki umetniki nikakor niso bili manj veshchi kot jamski slikarji. Slike v jamah so se ohranile le zato, ker so bile zashchitene pred vremenskim vplivom, oneshki kamnorezi pa zato, ker so bili vklesani v granitno skalo; to seveda zlasti v primeru kamnorezov ne pomeni, da zadevne omike niso poznale nikakrshnih drugih dosezhkov. Vse kazhe, da so imeli jamski slikarji in jezerski kamnorezci s svojimi deli popolnoma razlichne namene. Slikarji so bili nedvomno umetniki; njihova dela so sicer lahko imela tudi verski ali pa opisni pomen, a so vendar predvsem umetnishko izrochilo.

 

 

 

Sl. 3

 

Losova glava, izrezljana iz kosti – pogrebna priloga iz groba na Jelenjem otoku [9, 10].

 

.

 

 

 

Oneshki kamnorezci pa niso bili umetniki. Cheprav nekaterim kamnorezom, predvsem tistim, ki predstavljajo zhivali, ne moremo odrechi dolochene lepote, so bili njihovi tvorci predvsem »tehniki«. Njihov namen ni bil izraziti lepoto, marvech so kamnorezi imeli drugachno nalogo, saj so bili predvsem uporabni predmeti.

 V peterburshkem Eremitazhu [11] je razstavljena skala, ki je vsa polna kamnorezov in jo zaradi oblike imenujejo Streha (sl. 4). Ta skala je z vzhodnega brega Oneshkega jezera, kjer so jo leta 1934 odlomili iz obrezhnega skalovja na polotoku Peri nos [12]. Omejil se bom predvsem na kamnoreze te skale, nekoliko pa bom spregovoril tudi o osrednjih s polotoka Besov nos. Pred tem pa si bomo ogledali medsebojna razmerja v celotni skupini nahajalishch kamnorezov na Oneshkem jezeru.

 

 

 

Sl. 4

Kamnita Streha, razstavljena v peterburshkem Eremitazhu [11]

(slika objavljena s prijaznim dovoljenjem Eremitazha).

 

 

 

Bajke o bajkah in filozofija raziskovanja

 

»Razlaga kamnorezov je bolj umetnost kot pa znanost, raziskovanje kamnorezov je svet intelektualne pustolovshchine ...« (prosto po A. Okladnikovu [13]).

 

Kako in koliko lahko med sabo povezhemo posamezne kamnoreze ali njihove skupine je poleg razlage njihovega pomena glavna in osnovna naloga vseh raziskovalcev. Seveda se ne moremo izogniti vprashanju, na kakshen nachin razlagati kamnoreze, saj se mnenja poznavalcev vechinoma razhajajo.

 

MNENJA KRITIKOV RAZISKAV

 

A. Faradjev [14] ima dosedanje razlage oneshkih kamnorezov in nachine raziskav za dogmatichne, tj. enostranske v skladu z ozko opredeljenim pristopom; gre tako rekoc za bajke o bajkah (pri tem se opira predvsem na mnenje A. Formozova):

»Literatura o (karelskih) kamnorezih je prepolna domishljije in delo s temi viri postaja vedno bolj tezhavno ... Vsekakor vsi soglashajo, da so kamnorezi varljivo preprosti. Bistvo razprave pa ostaja isto: gre za vprashanje predzgodovinskega mishljenja in duhovnega sveta tvorcev karelskih kamnorezov na eni strani ter pogledov nashih sodobnikov, kot so ti raziskovalci, na drugi strani ...«

Faradjev ostro obsoja dosedanje raziskave, ki jih lochuje v semantichne, arheoloshke in kompleksne. Pomembna naj bi bila analiza kamnorezov kot posebnega kulturnega pojava. Skupni pristop bi se lahko razvil iz nasprotujochih si smeri, tudi iz semantichne in arheoloshke. Opozoril je, da so barve skal, osvetlitev, voda in naravno okolje kamnorezov sestavni deli te »umetnosti na skalah«. Po njegovem preprichanju naj bi bili kamnorezi brez posebnega strukturnega sistema. Ponekod so v gostih skupinah, drugod v osamljenih polozhajih. Vsaka nachrtnost, razvidna ali namenska, je odsotna. Podrobnosti naravne okolice niso prikazane, pa tudi ozadje ni nakazano.

Na to Faradjev navezhe tako imenovani »ekoloshki pristop« k opazovanju kot pomoch pri raziskavah. Ugotavlja tri stopnje ustvarjalnosti:

 

– neposredna stopnja, ki ustreza snovni izvedbi kamnoreza;

– vidna ustvarjalnost, ki ustreza neposrednemu zapazhanju v skladu z ekoloshkim pristopom;

– odmishljena ali posploshena ustvarjalnost.

 

Poenostavljeno je to mogoche rechi tudi takole:

 

 – kakshna je skala, s katerim orodjem in kako je bil narejen kamnorez;

 – kje, kako in katera podoba je vklesana v odnosu do blizhnje in daljne okolice;

 – kaj naj bi posamezna podoba in njena skupina pomenila.

 

Nakar Faradjev she ugotavlja:

»Topografske in reliefne posebnosti so dodatni deli vidnih umetnih podob, ki so za ustvarjalca kamnorezov lahko imele in dobile razlichne pomene ...«

In posvari she pred pristranskem vidnim vtisom, pri tem pa si – verjetno v svoje opravichilo – pomaga s Kantovim mnenjem, da se je na sploshno nemogoche upreti metafiziki; to naj bi namrech veljalo tudi pri raziskavah kamnorezov.

 

MNENJA RAZISKOVALCEV

 

Zhe A. Brjusov [15], eden raziskovalcev karelskih kamnorezov, je imel oneshke kamnoreze za celoto s skupno slikovno zgodbo. Raziskovalec A. Linevski [16] je bil prav tako preprichan, da ti kamnorezi tvorijo zakljucheno celoto, ki jo je mozhno tudi pojasniti. V njih je videl »gospodarski letopis« in podatke o pomladnih porochnih obichajih. V kamnorezih t. i. Strehe naj bi bil razviden »gospodarski koledar« – dela, ki morajo biti postorjena v dolochenem letnem chasu. Te razlage je izvajal iz jasne razporeditve kamnorezov po nebeshkih straneh. K. D. Laushkin [17] pa je kamnoreze razlagal bolj bajeslovno – predstavljali naj bi dobre in zle bajne sile in osebe. Njihove prispodobe enachi in pojasnjuje zelo chustveno z liki iz finske pesnitve Kalevale.

Za vse raziskovalce velja, da se v razlagi posameznih kamnoreznih podob vechinoma popolnoma razhajajo.

Kamnorezov Strehe ni mogoche lochevati od celote oneshkega nahajalishcha. O ustvarjalcih, o nastanku in mozhni »uporabi« podob moramo presojati le z vidika celote. Za Laushkina in sploh za vechino raziskovalcev je vsa vzhodna obala jezera, kjer se nahajajo kamnorezi, kot celota edinstveno sonchno svetishche [17, 18]:

 

»Teh skal stari Onezhci niso po nakljuchju izbrali za svoje nekoliko nenavadne stvaritve. Tukaj, s pogledom na zahajajoche sonce, so se nedvomno dogajale zapletene slovesnosti, charanja, chashchenje sonca in njegovega nochnega dvojnika mesca, prednikov in totemov, nekakshni skrivnostni obredi, katerih vseh presenetljivih potankosti ne bomo nikdar zvedeli in ki verjetno tudi niso bile znane vsem chlanom plemen v njihovi davni dobi. O njih lahko postavimo le sploshne predstave iz etnografskih porochil o obrednih postopkih, kot so bili pri drugih narodih v podobnih okolishchinah. (...)

Ne glede na razmike med kamnorezi razlichnih skupin je to (ves vzhodni del obale z kamnorezi) brez dvoma enoten sklop (svetishche). Niti bolj juzhno niti bolj severno, sploh nikjer drugje na obrezhjih Oneshkega jezera ni vech nichesar podobnega. (...)

Kamnoreze druzhijo skupna vsebina, skupen slog, skupen polozhaj in druge sploshne znachilnosti. (...) Edino, o chemer lahko govorimo, je to, ali so starejshi ali mlajshi, osrednji ali postranski, posvecheni temu ali onemu obredu v delu svetishcha. Tudi blizhina vode – le dva metra od vechine kamnorezov – in blizhina gozda kazheta, da je bilo oboje prav tako sestavni del svetishcha.«

 

Tako Laushkin izrecno postavlja sonchni zahod kakor tudi sonchni vzhod v sredishche verskih obredov na Oneshkem jezeru. Iz laponskih, tj. samojedskih verovanj in iz njihovega bajeslovja sklepa tudi na zhrtvovanje soncu, na chashenje prednikov in totemov:

»Po vsem razvidnem je bilo chashchenje sonca glavni obred, lovski in rodovitnostni obredi pa so bili postranski ... Chashenje mrtvih, katerega sledi so razvidne iz oneshkih podob, je ravno tako tesno povezano s chashchenjem sonca.«

Laushkin tudi meni, da so v oneshkih kamnorezih jasna znamenja, da so domachini imeli zelo razvito kozmichno verovanje, v katerem je bilo sonce zhe poosebljeno, chloveku podobno bitje.

In Savvatejev pravi [19]: »Na zhalost so tudi posebej zapeljivi poizkusi razvozlavanja s pomochjo starih bajk in pripovedk dvomljivi in nevarnost dejanskih netochnosti pri razlagi je velika. Za mochno poenostavljena prizorishcha, posebno za posamezne podobe nashih kamnorezov, je seveda lahko najti primerne folklorne podobe. (...)

Cheprav smisel in pomen kamnorezov she nista popolnoma raziskana, sta zelo pomembna za pojasnilo predzgodovinske dobe. (...)

Posebej so pomembni [kamnorezi], ker je v njih upodobljena dolochena stopnja razvoja prvobitne zavesti in omike severne Evrope. (...)

Pomenijo odlochilne spremembe v zavesti chloveka in v njegovem pogledu na svet.«

 

Seveda ne bo nikdar mogoche najti popolnoma trdne razlage, pojasnila ali pomena posameznih kamnorezov, pa cheprav v njih morda jasno spoznamo podobo znaka, zhivali, predmeta ali pa chloveshkega bitja. Lahko le domnevamo, da so te podobe tudi odraz sploshno veljavnih razlag prispodob, navzochih v vseh starih kakor tudi modernih omikah. To seveda sledi iz dejstva, da je vsak chlovek soochen z enakimi vprashanji, problemi in zhivljenjskimi okolishchinami kljub razlikam med posamezniki v meri, delovanju in pomembnosti. Skupna podzavest in njene prvobitne prispodobe odrazhajo sploshne zhivljenjske okolishchine chloveka: rojstvo in smrt, zavest in spoznanje, rast, spolnost, odnose do soljudi, podrejenost in nadrejenost, lakoto in obilje, vechnost in konchnost, ljubezen in sovrashtvo, shirokogrudnost in grabezhljivost, odpushchanje in mashchevanje, upanje in obup, tostranstvo in onostranstvo – vse to se ponavlja vsakodnevno, v letnih chasih, prek vsega leta in zhivljenja, toda vsakokrat malo drugache. Seveda to velja samo, che so kamnorezi resnichno izraz dolochenega verovanja.

 

Vrnimo se k oneshkim kamnorezom.

 Prvich: v mnogih primerih kamnorezi niso vklesani na tehnichno najbolj primernih mestih. Drugich: kamnorezi niso zmeraj vidni, saj jih nekateri imenujejo tudi slike z chepico nevidnosti [20]. Njihova vidnost je odvisna od vpadnega kota svetlobe in od vremena, namrech ali je mokro ali suho. Ta dejstva kazhejo, da za dani polozhaj kamnoreza nista bili merilo oblika in primerna skalna povrshina, temvech nekaj drugega. Tudi razlichna usmerjenost posameznih podob v skupini kazhe, da ti drugi razlogi niso bili zmeraj enaki, marvech da so bile te podobe vklesane ochitno v razlichnih chasih in ob razlichnih prilozhnostih. Njihova vidnost v razlichnih razmerah je verjetno vplivala tudi na njihov tedanji pomen ter na njihove povezave tako v chasu nastanka kakor tudi pri kasnejshih obredih.

Iz tega sledi neposredna povezava kamnorezov s soncem, ki jih pokazhe in skrije – in jih tako prinasha v spreminjajochi se splet. Te razlichice so si lahko razlagali v skladu s svojimi verovanji.

Skoraj v vseh omikah, posebej pa v prvobitnih, so ljudje prerokovali prihodnost z izjemnimi dogodki ali pa v skladu s »skrivnostnimi charovnimi« pravili, kakor je na primer prerokovanje iz jeter zhrtvenih zhivali, iz polozhaja planetov in zvezd, z metanjem kosti itd. Pri tem je bistveno, da prerokovanje sloni na nechem, kar vsaj na zachetku ni pristransko, kar ni odvisno od chloveka: od oblike jeter, od zhreba, od polozhaja planetov in zvezd – skozi to namrech delujejo »nadnaravne« sile.

Tako je to, kar je za nas bolj ali manj statistichni dogodek, v prvobitni omiki nekaj, kar naj bi bilo pri prerokovanju »nadnaravno«, torej pod vplivom sonca kot nadnaravnim dejavnikom, nekaj, kar ustvarja vedno nove povezave – to je vidnost kamnorezov, odvisna od vremena in osvetlitve.

Zhrec ali vrach je imel dolzhnost razlagati pomen posameznih kamnorezov in njihovega sosledja glede na postavljena vprashanja v smislu prerokovanja ali pa svetovanja.

To je bila poleg chashchenja in obredov, posvechenih soncu (che je res shlo za obrede), verjetno tudi osnovna naloga svetishcha: nasveti pri zhivljenjskih tezhavah in napovedi za prihodnost, tukaj predvsem za dober lov.

Poskusili bomo najti osnove ustreznih pravil za razlago znakov in prispodob, cheprav nam bo pripadajoche bajeslovje za vedno ostalo neznano.

Oneshki kamnorezi so bili v celoti ali pa le deloma »dejavni« in »uporabni« vech kot 1500 let [21]. Vsi kamnorezi niso znani in tudi nikdar ne bodo, ker so bili delno zhe unicheni ali pa potopljeni. Znanih jih je priblizhno chez 1000 v podrochju Besovega Nosu [22]. To pomeni, da so nove kamnoreze vklesavali zelo redko – v povprechju manj kot enega na leto. Zelo verjetno je, da se je to zgodilo le ob kakem izjemnem, ne vsakodnevnem dogodku, ki pa je bil zelo pomemben za pleme ali za njegove poglavarje. Ni pa verjetno, da so kamnoreze vklesavali zgolj kot »dokumentacijo« ali pa iz umetnishkih nagibov.

 

J. A. Savvatejev pishe: »Enostavno recheno, je bila [umetnost] namenska in usmerjena v nujne stvarne potrebe.« [23]

 Na prvi pogled kazhe, kakor da so kamnorezi poljubno razvrshcheni, da so razmetani. Pozornejshi pogled pa daje mochan vtis, da so kamnorezi tochno tam, kjer morajo biti in da so na dolochen nachin povezani med seboj. Vsak kamnorez je edinstven, vklesan pa je bil vedno v dolochenem razmerju do zhe obstojechih.

To povezavo bomo poskusili najti: v kakshnem medsebojnem prostorskem odnosu so posamezni kamnorezi kakor tudi njihove skupine, seveda samo na kamniti Strehi. Verjetno so tudi polozhaji skupin kamnorezov na vsakem nahajalishchu razvrshcheni po nekem pravilu. Toda za zanesljive tovrstne raziskave za zdaj she ni dovolj objavljenih podatkov.

Domnevamo, da tako nahajalishcha kamnorezov kot tudi kamnorezi sami z njihovim medsebojnim razmerjem ustrezajo polozhajem sonca, odvisno od dolochenega datuma in letnega chasa. To nam bo osnovno vodilo pri osvetlitvi medsebojnih odnosov kamnorezov kakor tudi za morebitne globlje razlage.

 Stari Onezhci so se priselili z juga po zadnji ledeni dobi [24, 25]. Prvi naseljenci gotovo niso pozabili bajk, verovanj in izrochil iz svoje stare domovine, prinesli so jih s seboj. Schasoma so jih prilagodili novi domovini in jih dopolnjevali. To izrochilo se je lahko spreminjalo zhe med selitvijo, vendar lahko domnevamo, da se je njegovo jedro ohranilo.

Iz tega sledi, da lahko s poznavanjem prvobitnih bajk in podob sveta juzhnejshih praplemen, kolikor nam je to izrochilo sploh dostopno, raziskujemo bajke in ustrezna pojmovanja o svetu pri staroselskih plemenih ob Oneshkem jezeru.

Pri tem kazhe omeniti, da pomanjkanje »tehnichne civilizacije« ne pomeni samo po sebi, da gre za »primitivno« omiko. Saj stare civilizacije, kot so sumerska, egiptovska ali babilonska, so pravzaprav visoke. Njihov duhovni svet in njihova snovna dela so nam deloma ostala ohranjena, ker so pripadniki teh omik premogli »tehnichna sredstva«, ki so omogochila ohraniti del tega bogastva. Tehnichno nerazvita omika ima prav tako lahko dolochene visoke kulturne dosezhke, toda brez ustreznih tehnichnih sredstev se v glavnem ne morejo ohraniti.

Civilizacija v tehnichnem smislu se lahko pomembneje razvije le ob dolocheni gostoti prebivalstva. Nastajajo poklici in poklicne veshchine, ki prispevajo k tehnichnemu razvoju. Za ustrezno gostoto prebivalstva pa je potrebna zadostna kolichina hrane. Kot primer lahko navedemo, da so nasha »prava« in »visoko razvita« svetovna verovanja delno dedishchina ljudstev z zelo slabo prehrano. Tako »razvojne stopnje« verstev ni mogoche postaviti v neposredno odvisnost od dobre prehrane, pa tudi ne od tehnichnega razvoja.

Oneshka kultura verjetno ni imela ne enega ne drugega v izobilju, pozimi so morda celo trpeli lakoto. To je omejevalo njihovo shtevilchnost, pa tudi njihov »tehnichni razvoj«. Tako ne moremo rechi, da kamnorezi ustrezajo le nekemu »primitivnemu« verovanju. Zapletenost njihovega duhovnega sveta je nedvomno dokazana z visoko stopnjo domishljenosti in z velikim shtevilom prispodob v kamnorezih. Kot bomo videli pozneje, pri tem ne smemo pozabiti na nachrtnost, ki se kazhe pri izbiri polozhajev kamnoreznih skupin v nahajalishchih.

Kakshno bajeslovje so Onezhci prinesli s seboj iz svoje pradomovine? V Povolzhju, v njihovi pradomovini, je zhe bil nastopil chas poljedelstva, jezerski Onezhci pa so bili lovci in so (verjetno) tudi chastili sonce. V njihovem bajeslovju so bila gotovo she navzocha verovanja, znachilna za poljedelce; temu ustrezna je bila tudi njihova »druzhbena ureditev«. Omenjene znachilnosti morajo biti torej razpoznavne iz kamnorezov, che je nasha osnovna domneva pravilna. S tem pa je tesno povezano vprashanje razvoja verstev, zavesti in omike.

O razvoju omike, zavesti in verovanja skozi zgodovino je bilo zhe prelito veliko chrnila. Zato glede tega poenostavljeno povzemam po W. Giegerichu [26], ki ugovarja postavkam analitichne psihologije (povzetek v kurzivu):

 

Osnovno vprashanje je, ali v zgodovini omike obstaja »pravilno sosledje« razvojnih stopenj zavesti. Ali zgodovina vodi nedvomno in nujno od matriarhata do patriarhata, od uroborosa prek junakove lochitve od prvotnih starshev in prek njegovih bojev do sprememb?

Na to vprashanje lahko s precejshnjo gotovostjo odgovorimo nikalno.

Ljudozherstvo, zhrtvovanje ljudi in zhivali, chashchenje mrtvih, vrachevanje – da omenimo nekaj najbolj znanih pojavov – obstajajo v danashnjih prvobitnih omikah kakor tudi v zgodnjih starih omikah tako dalech, kot je kamena doba, kjer se nashe zgodovinsko znanje o omiki koncha ali pa zachenja. Enako imajo vse kasnejshe dobe razvoja omike pri posameznih druzhbah ali tudi pri celotnem chloveshtvu svoje bajke o stvarstvu, ki naj bi sicer pripadale le prvobitnim stopnjam.

Tako ne moremo rechi, da si matriarhalna in patriarhalna zavest v zgodovini sledita kot zakonitost in po pravilu. Skoz razvoj imamo spremembe, ni pa evolucije.

Do takega sklepa je prishla tudi vechina zgodovinarjev, ki so se ukvarjali ali se ukvarjajo z verstvi, ko so skushali zgodovini vtisniti nekakshen evolucijski pechat: zaporedje naj bi shlo od verovanja v dushe, duhove in bogove ali z drugimi besedami – predverstvo, duhovi, mnogoboshtvo in naposled enoboshtvo. Teh oblik verovanja pa ni mogoche spraviti v nobeno zgodovinsko razvojno obliko.

Glede arhetipov pa nasha zavest obichajno vse lochuje v nasprotja in jih enachi z nekaterimi »zooloshkimi dejstvi«, na primer v uroborichnem odnosu med materjo in otrokom. Se pravi – nasprotij sploh ni. Narava in duh, arhetipska podoba in resnichnost sta pomeshana, sta eno in isto. Samo nasha zavest deli to, kar je eno.

 

Razvoja verovanj od nizhjih k vishjim skozi zgodovino torej ni, to pa potrjuje nasho hipotezo, da je omika Oneshkega jezera nastala iz prvobitne omike doseljenih prednikov staroselcev z njihovim prilagajanjem na nove zhivljenjske okolishchine. Na tej podlagi lahko sklepamo, da so stari Onezhci resnichno ohranili bistvo svojega verovanja, svojega bajeslovja, ki so ga le postopoma spreminjali glede na novo okolje. Njihova omika ne more biti nikakrshen nov, poseben ali osamljen pojav. Vrh tega so se nanjo gotovo navezovali tudi vplivi kasnejshih priseljencev.

Analitichna psihologija se ukvarja predvsem s podzavestnimi arhetipi (po Jungu in Neumannu), ki imajo svoj odsev v vsaki omiki, zavesti in verstvu. Podzavestnih arhetipov je zelo veliko. V zaporedju svojih pomenov in prispodob so popolnoma odvisni od omike, zavesti in verovanja. Vsaj najbolj pomembne bomo poskusili ugotoviti tudi v kamnorezih.

Kateri so arhetipi, za katere lahko menimo, da jih bomo spoznali v kamnoreznih podobah?

V vseh prvobitnih starih omikah, posebno poljedelskih, obstaja Velika Mati [27], prvotni pojem plodnosti in rodnice, ki podarja zhivljenje, hrano in zashchito svojim otrokom. Lahko pa je tudi smrtonosna. Velika Mati je vechinoma prikazana kot obilna zhenska figura s poudarjenimi spolnimi organi.

Naslednji je arhetipski pojem zachetka in konca, rojstva in smrti, vechnosti, ponovitve in neskonchnosti. Njegova prispodoba je uroboros [28], v nekaterih starih kulturah prikazan kot kacha, ki grize svoj rep ali pa zhensko bitje, ki pozhira svoje otroke in jih nato spet rojeva; npr. egiptovska Nut, ki rojeva in pozhira sonce, v Indiji pa razlichna uteleshenja boginje Parvati z ustreznimi lastnostmi itd.

 Prispodoba smrti je vedno navzocha, nima pa nobene skupne podobe, neodvisne od pripadajoche omike. V vseh verovanjih imamo tudi obrede ob rojstvu, ob prehodu v odraslost, pri porokah, pa tudi tem pomembnim dogodkom ustrezne prispodobe.

Pri iskanju prispodob ali metaforichnih predstavitev arhetipov in pri njihovi razlagi kazhe uposhtevati, da so povezani z osnovnimi nasprotji v zavesti: dobro in zlo, zhivljenje in smrt, moshko in zhensko, svetloba in tema, dan in noch, poletje in zima itd.; taki arhetipi se nahajajo v vseh verovanjih in bajeslovjih.

Iz enakosti arhetipskih podob in samega arhetipa, tukaj ustreznega kamnoreza kot prispodobe, pa sledi, da je kamnorez metaforichna upodobitev natanko tega, kar prikazuje. Seveda z dolocheno omejitvijo, kajti nekatere zelo sploshne pojme lahko vizualno nakazhemo le s stvarnim primerom – z »zooloshkimi dejstvi« ali, bolje recheno, s podobo stvarnega ponavljajochega se dogodka, ki tako dobi prispodobni znachaj.

Ta zorni kot, povezan s psihoanalitichno teorijo o podzavestnih arhetipih, je edina pot, ki nam omogocha, da poskusimo razlagati kamnoreze.

 

 

 

Zemljepisni polozhaj

 

 »Niti bolj juzhno niti bolj severno, na sploshno nikjer drugje na obrezhju Oneshkega jezera ni vech nichesar podobnega.« K. D. Laushkin [29]

Zakaj so staroselci izbrali prav to obalo Oneshkega jezera za svoje svetishche? Kamnorezi so she ob reki Vyg, ob Belem morju, a v Kareliji je veliko manjshih jezer kakor tudi najvechje evropsko jezero – Ladoshko, in marsikje so ob njih skalna podrochja, primerna za kamnoreze, toda nikjer drugod ni nichesar podobnega.

Raziskovalci imajo osamljenost tega dela vzhodnega brega Oneshkega jezera za enega glavnih razlogov za naselitev, zlasti v primeri z Belim morjem ali pa z Ladoshkim jezerom. Poleg te osamljenosti in z njo vechje mozhne zashchite pred drugimi chloveshkimi skupinami nudita jezero in okolica tudi sorazmerno dovolj hrane. Obalo tvorijo predvsem ploshchate in gladko izbrushene granitne skale, med njimi pa so posamezna peshchena obrezhja. Gozd sega pravzaprav do obale; vse je torej zelo primerno za ribolov in lov kakor tudi za obrambo. Vzhodno od jezera se nahajajo selitvene poti severnih jelenov, losov in ostala divjad.

Kot smo zhe omenili, je za raziskovalce nesporno, da so tvorci kamnorezov chastili sonce. Tako moramo ostale razloge za nastanek svetishcha iskati tudi v verovanju naseljencev, natanchneje v njihovem odnosu do sonca. Seveda je treba pripomniti, da je bilo za stare Onezhce sonce sicer res pomembno, nikjer pa nimamo jasnega dokaza, da so bili zagotovo chastilci sonca kot nekega bozhanstva. Brez dvoma je bilo sonce v sredishchu njihove vsakdanjosti, to pa she ne pomeni, da so sonce tudi dejansko chastili. Tudi mi, she dandanes, cheprav mogoche ne tako ochitno, pravzaprav zhivimo v ritmu, ki ga dolocha sonce, pa vseeno nismo chastilci sonca.

Kot chastilce sonca jih je dolochil predvsem Laushkin z razlago kamnorezov na osnovi finske pesnitve Kalevala.

 Oneshko jezero ima prav poseben zemljepisni polozhaj (sl. 5, [30]). Nahaja se tesno pod severnim polarnim krogom, kjer sonce v belih nocheh zaide le za kratek chas, v temnih zimskih dneh pa ravno tako za kratko vzide nizko nad obzorjem.

 

 

 

 Sl. 5

 

Karta Oneshkega jezera [30]. Na severovzhodu jezero prehaja v ustje Zaoneshkega zaliva, ta pa proti severozahodu v Poveneshki zaliv (rus. Poveneckaja gubá, angl. transkr. Povenetskaya Guba), ki sega do Medvezhegorska. Severni krizhec oznachuje polozhaj Jelenjega otoka (Olenij ostrov), srednji krizhec polozhaj rta Besov nos (Hudichev rt), juzhni krizhec pa polozhaj Muromskega monastira (samostana) ob Muromskem jezeru. Uokvirjeno je podrochje, ki je povechano na naslednji sliki.

 

 

 

Za Besov nos, ki se nahaja na 36.050 E, 61.66670 N, v julijanskem letu -4000, po preprostem rachunu velja [31]:

- letni sonchni obrat 27./28. 7. -4000, najvechja vishina sonca 520 26';

- dolzhina dneva 19h 59m;

- dnevni kot 299.550;

 

- zimski sonchni obrat 21. 1. -4000, vishina 40 13';

- dolzhina dneva 4h 58m;

- dnevni kot 74.50;

- enakonochje 21./23. 4. -4000, sonchna vishina 260 41', 270 14', 270 37'.

 

 Posebej je tudi omembe vredno, da kot med smermi sonchnega vzhoda in zahoda ob zimskem obratu znasha priblizhno 600.

Za nas je zanimivo uokvirjeno podrochje na sl. 5, posebno vzhodna obala. Rt Besov nos se nahaja nad spodnjim robom uokvirjenega podrochja, s krizhci pa sta oznachena tudi polozhaja Jelenjega otoka na severu in Muromskega samostana na jugu. Na sl. 6 je satelitska slika uokvirjenega podrochja [32].

Ta del vzhodnega obrezhja Oneshkega jezera poteka pretezhno v smeri sever-jug, polotoki ali rti pa so usmerjeni od vzhoda proti zahodu, kar je razvidno iz satelitskega posnetka na sl. 7, ki je uokvirjeno podrochje iz sl. 6. To dejstvo gotovo ni ostalo skrito chastilcem sonca in je bilo verjetno eden od osnovnih razlogov za polozhaj svetishcha. Tako obalo so lahko imeli za sveto, za charobno, za kraj, kjer domujejo nadnaravne sile, povezane s soncem, ki so ga tudi oblikovale; usmerjenost obale in rtov je bila verjetno ena od najvazhnejshih lastnosti v razmerju do sonca opoldne, ob enakonochju in ob obratih.

 

 

 

Sl. 6

 

Satelitska slika [32] uokvirjenega podrochja Oneshkega jezera iz slike 5. Uokvirjeno je podrochje oneshkih kamnorezov na vzhodni obali, s severnim krizhcem je oznachen Jelenji otok, na katerem se nahaja najvechje pokopalishche iz mlajshe kamene dobe – neolitika v Evropi. Juzhni krizhec oznachuje polozhaj Muromskega samostana.

Vsi raziskovalci imajo kamnoreze in del obale, kjer se nahajajo – dolg je priblizhno 20 km – za obsezhno sonchno svetishche. To naj bi drzhalo kljub temu, da vsi kamnorezi niso bili vklesani v istem chasu in da niso bili vsi stalno v »uporabi«.

Vneshene so smeri vzhoda in zahoda sonca ob obratih, kot so vidni z Besovega nosu (pushchice kazhejo proti soncu), in sicer v smeri urinega kazalca po kvadrantu:

1. zahod pozimi, vzhod poleti;

2. zahod poleti (smer Jelenji otok), vzhod pozimi (smer Muromski samostan);

3. zahod pozimi, vzhod poleti;

4. zahod poleti, vzhod pozimi.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 7

 

Satelitski posnetek [32] dela vzhodnega obrezja Oneshkega jezera (uokvirjeno podrochje iz sl. 6), kjer se nahajajo (skoraj) vsi oneshki kamnorezi. Podrochje sega od izliva reke Vodla (na severu – zgoraj) pa do otochja Guri (na jugu – spodaj). Trojico rtov tvorijo Peri nos, Besov nos in Kladovec nos, pri katerem se nahaja izliv reke Chornaja. Primerjaj s prejshnjo in naslednjo sliko.

 

 

Sonchni obrati napovedujejo spremembo letnih chasov, zato so bili bistvenega pomena za dolochanje chasa lova na seleche se zhivali, za izpopolnjevanje in porabo zalog, za pripravo bivalishch pred zimo in tudi za ugotavljanje zachetka boljshega pomladnega obdobja.

Povsod, kjer so bili ljudje odvisni od tochnosti astronomskih napovedi, so sonchne vzhode in zahode skrbno opazovali, dolochali, slavili in ob obratih tudi praznovali. Polozhaje vzhoda in zahoda sonca v odnosu na dolocheno stalno lokacijo so skrbno oznachevali. Temu so bila v ravninskih delih Evrope, v Luzhici, delno na Poljskem, Cheshkem in Slovashkem (iz kamene in mlajshih dob) namenjena znana krozhna gradbishcha [33], najbolj znano pa je Stonehenge v Angliji. V gorskih predelih so z istim astronomsko orientacijskim namenom izrabljali izoblikovanost gora, na primer v shvicarski kotlini Schwyz, kjer je iz tega nastal toponim; o tem pishem v razpravi Imeni Raetia in Schwyz (SRP 75-76, 77-78) [34].

Tudi zhreci iz omike na Oneshkem jezeru so natanchno spremljali premike sonchnih vzhodov in zahodov na pokrajinskem ozadju. Funkcijo krozhnih gradbishch ali pa konfiguracije gora je tu prevzela oblika jezerske obale, kjer so na opazovalnih tochkah vklesali kamnoreze.

 Od severa proti jugu jezera so naslednja nahajalishcha kamnorezov [35, 36]:

 

rt Labod

ustje reke Vodle – Kochkovo

otok Golec (Veliki, Mali)

rt Karecki nos

rt Peri nos

rt Besov nos

rt Kladovec

rt Gazhi nos

otochje Guri

 

Satelitska sl. 6 kazhe smeri vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih, gledano z rta Besov nos. Tako se pokazhe, da niti izbira Jelenjega otoka in polozhaja Muromskega samostana ni nakljuchna, marvech je dolochena po teh sonchnih smereh. Jelenji otok se nahaja v smeri sonchnega zahoda ob poletnem obratu, Muromski samostan pa v smeri vzhoda ob zimskem obratu. Iz tega sledi, da ima izbira Jelenjega otoka za pokopalishche verski vzrok: v tej smeri sonce zatone na vishku svoje mochi in zachne slabeti, ker je to smer hiranja in smrti. Izkopanine so pokazale, da so bili mrtvi pretezhno pokopani z glavo proti vzhodu in z nogami proti zahodu, nekateri so imeli pri nogah v polkrogu polozheno kamenje, kot so bila polkrozhna tudi njihova ognjishcha, pokriti pa so bili najprej s plastjo rdeche okre [37] (Ravdonikas in Gurina [17]). Po Ravdonikasu in Laushkinu [38] pa so bili mrtvi pokopani z obrazom in nogami proti zahodu in ne z glavo proti vzhodu (kar naj bi bilo pravilno versko pojasnilo), seveda pri enakem polozhaju skeleta.

Prav tako je bil verjetno polozhaj Muromskega samostana povezan z zimskim obratom; v tej vzhodni smeri se ponovno rojeva oslabelo sonce, ki nato pridobiva moch in s pomladjo prezhene zimo.

Ponuja se misel, da ima mesto, kjer stoji Muromski samostan, poseben pomen zhe v ljudskem predkrshchanskem izrochilu, povezanem s kamnorezi. Ta pomembnost je bila verjetno tudi vzrok, da so menihi prav tam zgradili samostan. Tudi drugod (po Evropi) so cerkve in samostane gradili na podlagah starih poganskih obrednih mest. Nedvomen dokaz za predkrshchansko osnovo se verjetno nahaja pod temelji Muromskega samostana.

 Na sl. 8 so oznachena doslej znana nahajalishcha oneshkih kamnorezov, na sl. 9 pa so podane smeri vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih, kot so vidne z mest, kjer so vechinoma ta nahajalishcha. Razvidno je, da so bila zadevna mesta skrbno izbrana; torej niso nakljuchna, temvech so globoko utemeljena sestavina naravnega okolja in tako tudi dokazujejo ustreznost »ekoloshkega« pristopa k njihovem raziskovanju.

 Smeri so sicer priblizhne; pri dolgih severnih sonchnih vzhodih in zahodih, kjer sonce potuje zelo poshevno glede na obzorje, je razumljivo, da te priblizhnosti niso posebno pomembne.

 

 

 

 Sl. 8

 

Nahajalishcha kamnorezov (prevzeto po Poikalainenu [22]). V krogu je nakazana statistika podob v kamnorezih – najvech je podob ptichev. Skupaj je znanih 1178 sochasnih podob.

 

 

Iz sl. 9 je jasno razvidno, zakaj je bila ravno ta obala izbrana za svetishche. Gotovo vsi rti, otoki in figuracija obale lezhijo v smereh strani neba in v medsebojnem razmerju glede vzhoda in zahoda sonca ob njegovih obratih. Kjer je bilo to razmerje posebej izrazito, so vklesovali kamnoreze, ki so zato seveda imeli dolochen pomen in namen. Za mesta, kjer niso nashli kamnorezov, pa lahko rechemo, da jih bodo mogoche she nashli, kolikor niso bili zhe unicheni.

Lokacije nahajalishch kamnorezov v blizhnji okolici Besovega nosu so razvidne iz sl. 10 [39]. Verjetno so bile izbrane po dolochenem kljuchu, ki pa ga z dosedanjimi, meni znanimi podatki she ni mogoche dolochiti.

Kamnorezi so bili torej vklesani v skladu z navedenemi smermi. Zemljepisna posebnost obale z izjemnim medsebojnim razmerjem rtov, otokov in sploh pokrajine je bila pradavno izhodishche za lokacijo sonchnega svetishcha.

 

 

 

 

Sl. 9

 

Smeri vzhoda in zahoda sonca ob sonchnih obratih in nahajalishcha kamnorezov. S shtevilkami 1 – 7 so oznacheni zemljepisni polozhaji, po katerih so staroselci locirali kamnoreze, polozhaji sami pa so brez kamnorezov. Verjetno so bili vklesani tudi tam, a so bili morda schasoma unicheni ali pa she niso odkriti.

1) otochek Bes, kasneje (verjetno) preimenovan v Besiko, sedaj Porshenj; tu je vzhod poleti v smeri proti Kareckemu nosu; 2) zahod poleti s Kareckega nosu; 3) zahod pozimi v smeri polozhaja 2; 4) zahod poleti proti otokom; 5) zahod poleti proti Lebjazhemu nosu; 6) vzhod poleti proti Lebjazhemu nosu, zahod poleti s Kareckega nosu, vzhod pozimi s Perega nosu; 7) zahod poleti s Kladovca in Malih goleshkih otokov, z drugega nahajalishcha na Besovem nosu in na Malih goleshkih otokih; Besov nos – Peri nos: vzhod poleti; Karecki nos – Besov: nos zahod pozimi; otochje Guri – Gazhi nos – Peri nos: zahod poleti; otoka Veliki Golec – Mali Golec: vzhod poleti; Besov nos – Mali goleshki otoki: vzhod pozimi in zahod poleti; Peri nos – Mali goleshki otoki: zahod poleti.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 10

 

Peterica rtov (prevzeto po Laushkinu [17]). Zanimiv je njihov razmeroma somerni polozhaj glede na Besov nos. Nahajalishcha skupin kamnorezov so oznachena s krozhci. Lokacija otochja Guri ni pravilna, lezhi nekoliko juzhneje. Smeri vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih ter smeri vzhod-zahod so vneshene tako, kakor so vidne z Besovega nosu. Verjetno so tudi posamezne skupine kamnorezov med sabo razporejene po dolochenem kljuchu, ki ga pa brez natanchne raziskave mesta podob v vsaki skupini v razmerju s sosednjo ali pa glede na druge skupine ni mogoche ugotoviti.

 

 

 

Trojica

 

 Preden se posvetimo kamniti Strehi, si she oglejmo najbolj znane kamnoreze z Oneshkega jezera.

Trojico (v izvirnih delih imenovana trias) na Besovem nosu imajo raziskovalci za najstarejsho skupino kamnorezov (sl. 11). Njene sestavine so: demon ali »zli duh« (v ruskem ljudskem izrochilu Besika, tj. Hudichevka) kot chloveku podobno bitje, vklesano v skalno razpoko, zatem drugi kamnorez, ki verjetno predstavlja vidro, in dalje tretji kamnorez, ki je nedvomno upodobitev soma (sl. 12, [40]). Ostali, med trojico vklesani kamnorezi pa veljajo za kasnejshe, saj so vsi razporejeni v razmerju do prvotnih.

Ti prvotni kamnorezi so najboljshi odraz bajeslovja in verovanja, ki so ju staroselci prinesli iz svoje prejshnje domovine, pridruzhili pa so se tudi vplivi novega okolja. Brez ustreznega pojasnila te trojice se zdi nesmiselno razlagati ostale kamnoreze.

 

 

 

 

Sl. 11

 

Kamnorez, imenovan Besika (Hudichevka); »demon ali zli duh« v trojici kamnorezov na Besovem nosu, kot je videti ob sonchnem zahodu [1,2,3,4,7,8].

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 12

 

Trojica (triada) [6, 7, 8, 17, 18, 25] na Besovem nosu (zahodni rt). Raziskovalci imajo postavo za prispodobo zlega duha zhenskega spola, to ustreza mrachni strani Velike Matere. V ruskem ljudskem izrochilu ima podoba ime Besika (Hudichevka), seveda pod krshchanskim vplivom. Podoba naj bi bila poosebljena vulva (tako so jo razlagali Ravdonikas in Laushkin ter svojchas tudi Stoljar) z vlogo temnega vhoda v podzemlje, ker je vklesana vzdolzh ravne skalne razpoke, ki jo nekateri vidijo kot pozhiralnik podobe. Njena usta se nahajajo tam, kjer se razpoka vilichi. Verjetno so usmerjenost in vilichenje razpoke ter gladka povrshina skale napotilo k obrednemu pomenu tega polozhaja. Podoba demona je vechja od dveh metrov. Laushkin meni, da je celotna skala „obala mrtvih“, odkoder so odhajali cholni z mrtvimi na Jelenji otok, Peri nos pa naj bi bil „obala zhivih“. Tukaj naj bi staroselci opravljali tudi zhrtvene daritve.

Tochna usmerjenost podobe mi ni znana, verjetno pa je usmerjena severno, kot je tudi nakazano. Vsekakor ni nakljuchje, da demonovi podlahtnici tvorita kot med smermi sonchnega vzhoda in zahoda ob zimskem obratu, osrednja tochka pa se nahaja na mestu spolnih organov. Simetrichnost podobe je posebej razvidna s pomochjo krozhnice s sredishchem na tem mestu.

Po slikah bi lahko tudi sklepali, da je razpoka in z njo podoba postavljena priblizhno v smeri sonchnega zahoda ob zimskem obratu (tako bi pushchica kazala na sever). To bi morda podprlo sploshno razlago podobe kot nechesa zlega.

Smeri podkolenic sta priblizhno vzporedni s podlahtnicami. Nadlahtnici in stegni nista vzporedni. Njihova usmeritev nima posebno razvidnega pomena. Podoba ima eno oko odprto, drugo pa zaprto – verjetno kot prispodobi dneva in nochi, poletja in zime.

Trojica kamnorezov je prvotna, razpored ostalih kazhe, da so nastali pozneje.

Pravoslavni krizh so vklesali menihi Muromskega samostana, da bi unichli moch zlega duha.

 

 

 

 

V »zlem duhu« iz trojice kamnorezov spoznamo prispodobo poganske Velike Matere. Znachilno je, da so to trojico domachini v srednjem veku – zhe pokristjanjeni in pod menishkim vplivom – povezali s hudichem in s hudichevko; pri tem je omembe vredno tudi, da je prispodoba »zlega duha« povezana z zhenskim spolom. Izraz za hudicha je namrech precej sploshen in nima v prvi vrsti spolnega znachaja, pravzaprav je njegova spolna dolochnica bolj nakljuchna. Tako je tudi z izrazom za vilo, ki je zhenska, pa na sploshno nima kakshne posebne »spolne« vloge. Tako dobi izraz »hudichevka« pravzaprav poudarjeno spolno oznachenost; gre za zhensko, omozheno s hudichem – in od zakonske zveze je pach prichakovati tudi narashchaj.

Tako je ta trojica kamnorezov morda celo she v srednjem veku domachine »zapeljala« k poganskim obredom plodnosti. Zato je razumljivo, da so menihi iz blizhnjega samostana skushali te »hudicheve sile« pregnati s krizhem, ki so ga vklesali deloma prek Besike. Znachilno je tudi, da je Besika edini kamnorez, ki so ga menihi imeli za tako nevarnega, da so ga »onemogochili« s krizhem. To jim je tudi zelo dobro uspelo, saj vsi raziskovalci od nekdaj oznachujejo Besiko kot »demona« in »zlega duha«, a to za njene tvorce gotovo ni bila.

Velika Mati v tem kamnorezu naj bi bila poosebljenje sramnih ustnic – kot prispodoba plodnosti. Podobno jo vidi vech raziskovalcev [41], a ne le kot prispodobo plodnosti, marvech tudi kot brezno za dushe umrlih, vhod v drobovje bozhanstva spodnjega sveta.

Skalno razpoko, chez katero je Besika vklesana (usmerjena predvsem proti jugu in opoldanskem soncu, z vilichenjem navzgor v ustih), so domachini chastili enako kot podobo na njej. Sosednji veliki kamnorezi s podobama vidre in soma pa naj bi prikazovali krajevna duhova, katerima so podrejeni najpogostejshi viri prehrane iz jezera (kot menijo nekateri raziskovalci).

S tem se lahko strinjamo, a z malce spremenjeno razlago. Chastilci Velike Matere so prenehali biti poljedelci in tako niso mogli izvajati Veliki Materi ustreznih poljedelskih obredov. Po drugi strani pa sta lov in ribolov postala osnovni izvor njihove prehrane. V tej trojici kamnorezov so zdruzhili oboje: po eni strani obrede v chast Veliki Materi, za njeno pomiritev in za odkup pri njej, po drugi strani pa tudi chashchenje svojih novih »gospodarjev prehrane«. Tako so si ohranjali »blagoslov plodnosti« in »lovsko srecho«.

Glava upodobljene Velike Matere verjetno predstavlja nasprotja dneva in nochi, poletja in zime ipd. Zaprto ali pa morda slepo levo oko je na zahodni, odprto oko pa na vzhodni strani (sl. 12).

Podaljshane podlahtnice Besike se sekajo tam, kjer bi prichakovali spolovilo. Te smeri tvorijo z razpoko, ki je srednjica podobe, na obeh straneh kot priblizhno 30 stopinj. Kot med smermi sonchnega vzhoda in zahoda (pri zimskem sonchnem obratu) je bil leta 4000 pred nashim shtetjem na Besovem nosu priblizhno 60,3 stopinje. Enak kot tvorita tudi obe Besikini podkolenici. Premici, ki ju dolocha nos s komolci podobe, pa tvorita isti kot kakor premici sonchnega vzhoda in zahoda ob letnem obratu. Zato je verjetno, da je obstajala dolochena zveza med Veliko Materjo in med soncem. Leva roka kazhe neposredno na glavo soma, ki ga imajo mnogi raziskovalci – zaradi podolgovate oblike – za moshko prispodobo v skupini.

Manjshi kamnorezi med trojico so bili po mnenju raziskovalcev vklesani kasneje; na to je sklepati iz njihove razporeditve; zanje vsaj za zdaj nimamo pojasnila.

 Tako trojica oneshkih kamnorezov v sebi skriva dedishchino bajeslovja iz pradomovine priseljencev v chetrtem tisochletju pred nashim shtetjem – verjetno potomcev neke vsaj delno poljedelske druzhbe iz velike ruske stepe.

 

 

 

Kamnita Streha

 

»Na kamniti Strehi je vse nekaj posebnega: izdelava, slog, vsebina kakor tudi visoka starost ...« (po Savvatejevu [42])

 

V naslednjem se bomo posvetili kamnorezom z rta Peri nos – tretji skupini, slavni kamniti Strehi z Oneshkega jezera.

Streha je bila odstreljena iz svojega lezhishcha in se sedaj nahaja v peterburshkem muzeju Eremitazhu. Pravzaprav je v njem le del Strehe – del nje je bil unichen pri odstrelitvi, ostalo se je ohranilo (sl. 4).

Omenili smo zhe, da je skala zaradi svoje oblike dobila ime Streha. Kot med kriloma Strehe je priblizhno 163 stopinj; zaradi rahle zaobljenosti ni povsod enak. Sleme ni ostro, poteka pa v smeri od severa-severozahoda proti jugu-jugovzhodu.

Te lastnosti so bile za staroselce, po vsem sodech, dovolj pomembne, da so ploshcho izbrali za nekakshen oltar, se pravi za sredishche svojih obredov – vsaj tako se zdi z vidika danashnjih spoznanj.

Sonce je najprej osvetljevalo vzhodno krilo Strehe, zahodno stran pa shele pozneje, in to verjetno postopoma zaradi zaobljenosti. Proti vecheru, seveda shele poleti, pa je bilo zahodno krilo verjetno spet le delno osvetljeno, medtem ko je bilo vzhodno v senci. Tako je bila meja med osvetljenostjo in senco odvisna od letnega in tudi dnevnega chasa – vklesana znamenja so bila koledar in ura v enem.

Na srecho so kamnoreze na Strehi zhe pred odstrelitvijo prerisali in posneli; ohranila se je celo fotografija Strehe na prvotnem nahajalishchu.

Zhal je objavljena fotografija (sl. 13, [43]) Strehe v prvotnem okolju premalo ostra, da bi lahko ugotovili tochen kot nagiba kril v razmerju do obzorja in tako dolochili potek senchne meje chez dan in leto. Tudi poteka senc morebitnih palic, ki so bile verjetno postavljene v sredishchih posameznih podob, ni mogoche tochno dolochiti.

 

 

 

 

 

Sl. 13

 

Kamnita Streha v prvotnem polozhaju na obali Oneshkega jezera (Ravdonikas, [43]). Razvidno je, da je v peterburshkem Eremitazhu pravzaprav le vechji del Strehe. Pogled je priblizhno proti zahodu. Kakovost slike zhal ne omogocha tochne geometrijske dolochitve, na primer kota nagiba proti zahodu.

 

 

 

 

Za obrede staroselcev je bilo predvsem pomembno popoldansko sonce, ker je bilo bolj vidno, saj tedaj ni bilo svetlobnih sprememb zaradi kroshenj dreves, kakor so bile na vzhodu. To je razvidno iz kamnorezov: nekateri jasno kazhejo, da so dolochali smer proti soncu in ne smeri od sonca, kot bi sicer kazala senca kakshne palice.

Kasneje bomo videli, da za doslej mozhne raziskave ni nujno uposhtevati nagiba in zaobljenosti obeh kril Strehe, tj. njene projekcije na vodoravno ravnino. Pokazalo se je, da so predvsem pomembna le neposredna geometrijska razmerja na geodetski povrshini Strehe.

Pravzaprav je smer vzhod-zahod le malenkostno nepravilna, to pa je za mozhno tochnost zanemarljivo. Tako lahko uporabimo grafichni posnetek kamnorezov Strehe in njene blizhnje okolice (sl. 14), ki ga je naredil zhe Linevski [44]. To je pravzaprav edini posnetek, ki kazhe vse takrat she obstojeche kamnoreze.

 

 

 

 

Sl. 14

 

Kamnorezi na Strehi in v njeni okolici, kot jih je s skal posnel Linevski [44]. Pushchica oznachuje severno smer, obseg pa je razviden iz centimetrske oznake. Ta posnetek je osnova za vse poznejshe raziskave.

 

 

 

Ne bomo prevech prehitevali, che zhe zdaj omenimo, da Streha v chasu Linevskega ni bila vech popolna. Iz fotografije (sl. 13) je razvidno, da jo prechkajo precej shiroke razpoke, iz razmerij med podobami pa sledi, da so bile na nekaterih, na posnetku praznih mestih verjetno za vedno izbrisane podobe.

Kako pa naj bi bilo pozimi? Takrat je bila Streha vsaj ob svezhem snegu pokrita. O drugem pa lahko le ugibamo. Che je bil sneg suh in veter mochan (ta na tej severni shirini brije in ne pushcha snega na izpostavljenih povrshinah), je bila Streha vidna, v vdolbinah nekaterih podob pa se je morda sneg dlje zadrzhal, tako da jih je napravil she posebno razvidne. Seveda ne smemo pozabiti niti na delovanje valov, na led in srezh. Mozhno je, da so staroselci tudi chistili skale – saj je to bilo njihovo svetishche. Mogoche so Streho celo pokrili in so pokrivalo odstranili le »po potrebi«.

Mimo tovrstnih ugibanj poglejmo, kaj lahko zanesljivo ugotovimo. Kaj pravzaprav lahko rechemo o teh kamnoreznih podobah na sploshno?

 Znachilno je, da so na njih severni jeleni in losi zelo lahko razpoznavni – oznachujejo jih glava in noge. Pravo nasprotje so chloveshke in chloveku podobne figure; te so zelo poenostavljene, a so vseeno razvidne. To lahko pomeni, da chlovek na prizorishchu kamnorezov nima velike vloge, pomembno je le njegovo dejanje. Nekatere ptice spoznamo zhe na prvi pogled, nekatere pa so zelo nejasne. Mogoche podobnost ptic zasenchi popolno jasnost, zato so jih lahko razlikovali le dobri poznavalci. Nekatera znamenja so zelo skrivnostna – seveda le za nas; mozhna pa je domneva, da so bila za tedanjega poznavalca povsem jasna.

Uposhtevati kazhe, da so med vklesovanjem posameznih podob lahko potekla tudi stoletja; vklesovali so jih razlichni zhreci z mogoche zhe spremenjenimi pomeni prispodob. Vsekakor pa velja, da vsak kamnorez predstavlja bistvo tega, kar naj bi bilo prikazano. Mozhna je primerjava z otroshkimi risbami, pri katerih gre prav tako le za bistvo tistega, kar otroci pojmujejo kot pomembno. To pa je tudi edina zasilna vzporednica, ki jo imamo na voljo, kajti kamnorezi so izraz odraslega, razmeroma visoko razvitega duha. Nachin vklesovanja, orodje in podlaga so tvorcem omogochali le »minimalistichen« izraz, sicer znachilen tudi za otroshko risbo.

Pri pogledu na kamnoreze na Strehi se ne moremo ubraniti vprashanj, zakaj, chemu, v kakshnih okolishchinah, zakaj ravno tukaj, v tej velikosti in v teh smereh so bili vklesani.

Za delne odgovore na ta vprashanja kazhe, kakor smo zhe omenili, preuchiti prostorske odnose in polozhaje posameznih kamnorezov, njihovih skupin in struktur.

V tem pogledu je pri Strehi najbolj oprijemljiva geometrija kamnorezov. Tudi tukaj imamo tochko tezhishcha kot znachilni del podobe, nato oddaljenost med tochkami z daljicami in premicami, ki dolochajo smeri in kote med njimi.

Omenili smo zhe vtis, da kamnorezi niso razporejeni nakljuchno. Se pravi, da so obstajala dolochena pravila, po katerih so bili vklesani; to velja za njih polozhaj, velikost in usmeritev v medsebojnem razmerju ter tudi v odnosu do zhe obstojechih. Prvotni kamnorezi pa so morali biti razmeshcheni glede na sonce, saj naj bi bilo ravnanje po polozhaju sonca jedro staroselskih obredov.

Kakor pri trojici raziskovalci tudi o Strehi menijo, da so najstarejshi bolj obsezhni kamnorezi s prispodobami, medtem ko naj bi ostale vklesovali postopoma. Jasno je razvidna tudi spiralna razporeditev posameznih podob (sl. 15), ki jo raziskovalci she posebno poudarjajo. Vzrok bi bilo lahko zgledovanje po severnem siju, saj je njegova oblika pogosto spiralna, zmeraj pa tudi naredi mochan vtis na opazovalce. Sicer pa je o vlogi severnega sija v oneshkem bajeslovju v glavnem mogoche le ugibati.

 

 

 

 

 

 

 

 


 

Sl. 15

 

Severni sij in domnevna spiralna razporeditev kamnorezov na kamniti Strehi. Nedvomno je severni sij naredil mogochen vtis na stare Onezhce. Verjeten zgled za spiralno ali vsaj delno spiralno razporeditev kamnorezov je bila pogosto spiralna oblika severnega sija.

Levo razporeditev po Savvatejevu [[8]. Za primerjavo sta na desni sliki vnesheni dve Arhimedovi spirali.

Spiralna je tudi oblika kamnitih labirintov [61] v Kareliji, vendar pa je pri Strehi ta podobnost prej nakljuchna kot namenska. V drugachnem primeru bi morala biti vechina kamnorezov na Strehi vklesana v istem chasu in ne bi bilo nobenih drugih zvez med podobami.

 

 

 

Severni sij je lahko botroval tudi spiralni obliki kamnitih labirintov v Kareliji. Ti so nedvomno nachrtno spiralno narejeni, chesar za razporeditev kamnoreznih podob na Strehi ni mogoche tako zanesljivo trditi. Iz sl. 15 je razvidno, da je »spiralna razporeditev« na Strehi bolj nakljuchna, saj se prevech razlikuje od prave spirale.

 

 

Podobe na kamniti Strehi

 

Dosedanja pojasnila in razlage kamnorezov, tako njihovih posameznih podob kakor tudi skupin, s strani razlichnih raziskovalcev je obshirno opisal Savvatejev [6]. Nobena teh razlag ni bila sploshno priznana in sprejeta. Statistika podob [22] je stvarna, a ne daje o njih nobenega zanesljivega pojasnila; vsaka razlaga je prevech odvisna od domishljije raziskovalca.

Oglejmo si najprej skupine med sabo podobnih kamnorezov. Na sl. 16 so razvidni vklesani jeleni, cholni, ptice, razlichni znaki itd. Verjetno so vse to prispodobe za pojme s podobno funkcijo, ki pa ob razlichnih prilozhnostih lahko dobijo tudi drug smisel.

 

 

 

 

Sl. 16

 

Kamnorezi na Strehi – skupine so glede na pomen razlichno obarvane ali osenchene. Senchenje oznachuje kamnoreze z dela Strehe, ki je v peterburshkem Eremitazhu, chrtano podrochje pa je verjetno vsebovalo kamnoreze, ki so bili unicheni skozi tisochletja, saj so na teh mestih vidne velike poshkodbe skale na fotografiji iz leta 1934 (sl. 13). Sleme je nakazano z chrtkano prechno premico.

 

 

Nato bomo dolochili tiste tochke kamnorezov, ki se zdijo glavne: na primer sredina podobe, glava ali trebuh figure, pa tudi kakshen drug del, ki zasluzhi posebno pozornost.

Iz teh glavnih tochk bomo vzporejali smeri, medsebojne oddaljenosti, kote smeri glede na druge tochke, torej vse, kar naj bi smiselno povezovalo posamezne like in podobe. Te povezave naj bi pokazale odvisnost od polozhaja sonca in od datuma ter nakazale tudi morebitno sosledje podob. Tiste podobe, ki se bodo pri tem pokazale kot glavne ali pa osrednje, bomo poskusili razlagati s podzavestnimi (simbolichnimi) prispodobami. Seveda iz vsega tega verjetno ne bo nikdar mozhno potegniti povsem zanesljivo ustrezne »zgodbe«.

Oglejmo si posamezne kamnoreze in podobe v njih v istem medsebojnem razmerju kot v izvirniku in jih primerjajmo (sl. 17.1-12). Seveda niso v povsem pravilni medsebojni oddaljenosti, a to za tako delno omejeno primerjavo ni bistveno. Sosednjih podob ni v tej primerjavi, je pa pri njih bistvena medsebojna oddaljenost. Pri vseh je sever zgoraj. Zaradi nazornosti jih bomo zhe sedaj poimenovali, imena pa bomo utemeljili kasneje. 

 

 

 

Sl. 17 /1-12

 

Kamnorezi Strehe, razdeljeni po skupinah od 1 do 12 s priblizhno enako vsebino.

 

 

17.1: Te znake so doslej razlagali kot ribe ali pa kot znamenja sonca. Za nas so pomozhne tochke pri dolochevanju smeri in oddaljenosti v celotni skupini kamnorezov. Najvazhnejshe smeri naj bi bile nakazane z »repi«, prechna povezava dveh smeri pa pomeni morebitno spremembo smeri skozi chas. Vsi tukajshnji znaki so istega reda po velikosti.

17.2: Tadva lika med raziskovalci veljata za prvotna. Mi ju razlagamo kot glavna polozhaja s funkcijo podatkov o smeri in dolzhini. Tudi tu so smeri nakazane z »repi«, prechno povezavo prav tako razlagamo s spremembo smeri skozi chas. Verjetno je pomembna tudi dolzhina »repa«; kasneje bomo videli, da to sledi iz povezanosti z ostalimi podobami, cheprav za sedaj vloge »repov« ni mogoche zanesljivo ugotoviti. Tudi tadva lika sta istega reda po velikosti.

17.3: Sonchna znaka, za nas glavna polozhaja v celotni skupini; zgornji je izvotljen in lezhi na zahodu, spodnji pa na vzhodu skupine; sta prispodobi sonchnega vzhoda in zahoda. »Rep« verjetno dolocha pomembno smer ali dolzhino, a oboje ostaja neznano. Znaka sta istega reda po velikosti in sodita med prvotne znake.

17.4: Znaki, ki so za nekatere raziskovalce sulice, za druge pa palice zhrecev ali zhezla. Po predmetih, najdenih v grobovih na Jelenjem otoku, jih res lahko razlagamo kot palice in zhezla. Zhe omenjena glava losa, izrezljana iz kosti (sl. 3), je bila najbrzh stranski rochaj na zhezlu; tak rochaj je na kamnorezih prikazan s stransko chrto. Za nas ti »stranski rochaji« nakazujejo smeri in dolzhine, katerih glavne tochke so oznachene z losovo glavo, s trikotnikom in s konico. Trije znaki so istega reda po velikosti, eden pa je priblizhno trikrat vechji; slednji je za raziskovalce prvoten.

17.5: Najbrzh cholni, najverjetneje drevaki. Znachilna sta njihova usmerjenost, predvsem v smeri sever-jug, ter nemogoche shtevilo veslachev (razen pri enem), razlichno pri posameznem cholnu. Premec je jasno oznachen z losovo glavo. Zanimivi so razmiki med veslachi: pri dveh cholnih v smeri sever-jug se rahlo zmanjshujejo proti krmi, pri tretjem pa se zelo povechujejo. Poshevni cholni imajo popolnoma razlichno gostoto veslachev, ki pa so enakomerno razporejeni. Ostala dva sta pa precej nejasna. Veslachi – tudi che sedijo – niso sorazmerni z velikostmi ostalih podob. Nekateri raziskovalci cholne razlagajo kot prispodobe za prevoz dush umrlih na otok mrtvih, tj. Jelenji otok [45]. Mi jih razlagamo kot merne lestvice – vech o tem kasneje.

17.6: Te »erotichne« podobe (spolno obchevanje in porod –oche, mati in otrok) so verjetno prispodobe zhivljenja in stvarjenja; podoba »umetnega« razdevichenja je najbrzh prispodoba za prehod iz deklishke v zhensko dobo; na labodu ali na ribi pleshocha postava naj bi bila podoba nosechnice. Podobe so sorazmerne in istega reda po velikosti, vendar pa so kot na predhodni sliki razlichno usmerjene.

Ta iz treh chlovekolikih podob sestavljeni kamnorez raziskovalci razlagajo povsem razlichno: kot prikaz umetne (devishke?) oploditve, kot usmrtitev ali pa celo kot past za chloveka. Dejansko je videti zhensko polnih prsi, ki je pravkar rodila, saj je popkovina she neprekinjena in posteljica she ni izlochena. Z rokami drzhi novorojenca in si sama pomaga pri porodu, obenem pa podaljshana roka tretje chloveshke figure sega do njene glave. Ta tretja chloveshka figura je priblizhno enako velika kot novorojenec, morda je tudi to novorojeni otrok. Zdi se, kot da otrok hoche pobegniti od matere, ki ga lahko drzhi le z usti, to pa lahko pomeni, da ga mati namerava pozhreti. Tako gre pravzaprav za prispodobo zachetka in konca, rojstva in smrti, vse v okviru teh treh likov.

Zadevni kamnorez velja kot osrednja podoba celotne skupine na kamniti Strehi. Glavne tochke so: oba otroka ter trebuh, prsi in glava matere. Podoba je nekoliko vechja kot ostale v skupini »erotichnih« podob.

17.7: Edini podobi lova na Strehi; zgoraj lovec zabada sulico v losov vrat, spodaj oborozhen moshki (eden od dveh jasno razpoznavnih moshkih v celotni skupini kamnorezov Strehe) po boju z volkom ali medvedom lezhi premagan, verjetno mrtev. Verjetno prispodobi smrti. Lov namrech daje zhivljenje kot hrano s smrtjo plena. V drugem primeru pa je lovec sam mrtev. Glavne tochke so telesa lovcev in zhivali ter orozhje. Lovca nista sorazmerna.

17.8: Chloveshke in chloveku podobne figure:

– plesalec z znakom mesca (?);

– figura z masko;

– figura s totemskimi stebri (?), palicami ali zhezli, verjetno

gre za zhreca;

– zhabam podobne figure (tako jih vidijo raziskovalci).

 

Figure so sorazmerne in skoraj istega reda po velikosti kot prejshnje. Usmerjene so popolnoma razlichno, njihov spol pa ni razpoznaven.

17.9: Mogoche vidra, ta hitri lovec tako na obali kot v vodi. Mozhna je tudi povezava z zhe omenjeno trojico, hkrati je osrednja podoba, vzporedna slemenu kamnite Strehe. Polozhaj nog bolj ustreza kakemu plazilcu ali dvozhivki, morda mocheradu, pri katerem bi bila njegova dvojna barva prispodoba dneva in nochi – dvojnost, ki kot pri slemenu Strehe lochuje vzhodno od zahodnega krila ali osvetljenost od sence.

Mocheradi bi lahko prezhiveli v teh zemljepisnih shirinah, saj prezhivijo tudi v alpskih vishinah.

Telo je glede na celotno figuro zelo veliko; to bolj kazhe na vidro, ta posebnost pa figuro lochuje tudi od ostalih podob.

17.10: Losi in severni jeleni. Verjetno je menjava kozhuha iz poletnega v zimskega nakazana z izpolnjeno figuro in s praznim obrisom trupa. Morda pa je tako nakazana le razlika med losom in severnim jelenom. Oba tropa sta usmerjena na jugovzhod in severovzhod; to so samice, ena breja, ena z mladichi. Najmanjshi los severovzhodnega tropa nosi na glavi okrogel znak. Figure samostojechih zhivali so usmerjene vsaka po svoje. Telesa zhivali so sorazmerna in po velikosti ustrezajo velikosti chloveshkih postav v drugih podobah.

17.11: Velike, jasno oblikovane figure ptic – chaplje, ponirek z mladichem, morda dvojica labodov itd. Njihova telesa so sorazmerno vechja, kot bi ustrezalo chloveshkim figuram na drugih podobah, ali pa so bili tedanji ljudje povprechno manjshi kot danashnji prebivalci Evrope. Vsaka figura je drugache usmerjena.

17.12: Teh manjshih figur ni mogoche zanesljivo razlozhiti. Lahko so galebi ali kake druge ptice v letu. Nekatere so videti celo kot odvrzheni jelenji rogovi ali pa gre le za pomozhne like, ki so v »skrivni zvezi« znotraj celotne skupine kamnorezov na Strehi. Nekateri raziskovalci figure ptic razlagajo kot prenashalce dush, ki so se osvobodile s smrtjo [45].

 

 

 

 

Razmerja med podobami na kamniti Strehi

 

Videli smo, da so stari Onezhci izbrali vzhodni del obale Oneshkega jezera za svoje svetishche zaradi dolochenih zemljepisnih posebnosti in polozhajev, ki tako ali drugache ustrezajo tamkajshnjim vzhodom in zahodom sonca ob letnih sonchnih obratih. V tem so videli vpliv nadnaravnih sil, ta obala je bila zanje posvechena, ker naj bi bila povezana s soncem na vishji, bozhanski nachin. Zato lahko sklepamo, da so tudi posamezne podobe, polozhaji posameznih kamnorezov v medsebojnih zvezah glede na sonce v podobnem, che ne v istem smislu.

Usmerjenost posameznih kamnorezov bomo primerjali s smermi neba, se pravi s smermi sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih (pomladno in jesensko enakonochje, poletni in zimski obrat). Seveda lahko prichakujemo zelo zapletene rezultate, saj so kamnorezne podobe na prvi pogled neurejeno razporejene in usmerjene. Bralca naj to ne moti. Ni namen tega spisa slediti vsaki na slikah nakazani smeri, iz vsake razvidne tochke pod vsemi zanimivimi koti. Namen je predvsem prikazati zapletenost povezav, najti osnovna pravila razporeditve podob in njihovih medsebojnih razmerij. Seveda lahko radovednejshi bralec tudi sam preverja posamezne ali sploh vse zarisane povezave, saj lahko odkrije tudi kaj, chesar jaz nisem opazil.

Pomembnost smeri sonchnih obratov je takoj razvidna iz sl. 18. Pomozhni tochki nista nakljuchno izbrani. Severna tochka (1) je kamnorez, ki je najbolj severno od vseh podob na Strehi; juzhna tochka (2) sicer ni najbolj juzhni kamnorez, je pa najbolj juzhna pomozhna tochka. Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih kazhejo na kamnoreze, ki jih lahko razumemo kot prispodobe plodnosti in zhivljenja (3): smer sonchnega vzhoda ob poletnem obratu, ko je sonce najmochnejshe. Prispodoba ubijanja (4) in smrti (5) kazhe smer sonchnega zahoda ob poletnem obratu, ko sonce zaide na vishku svoje mochi. Smer vzhoda sonca ob zimskem obratu, ki je zachetek ponovne rasti sonchne mochi, kazhe na kamnorez, ki je uvod v novo zhivljenje (6). Prispodobo vechnega kroga zhivljenja (7) kazheta smeri sonchnega zahoda ob zimskem obratu in sonchnega vzhoda ob poletnem obratu; to je najvechje nasprotje sonchne mochi: najshibkejshe in najmochnejshe sonce.

Vse te prispodobe predstavljajo glavne podzavestne arhetipe.

Prispodoba (3), ki jo imenujemo Stvarjenje, kazhe plodnost in zhivljenje; to je zhe omenjeni »erotichni« kamnorez: oche in mati (spolno obchevanje – oploditev) ter plod – otrok. Prispodoba (4), ki jo imenujemo Smrt, je kamnorez, ki prikazuje z lokom oborozhenega mrtvega lovca in zver, ki ga je ubila. Prispodoba (5) nasprotno kazhe lov, med katerim lovec s kopjem ubija jelena ali losa. Lov z ubijanjem zhivali je nachin pridobivanja hrane in s tem omogochanje lastne zhivljenjske osnove. Zhivljenje zhivali je konchano, to pa omogocha obstanek drugega zhivljenja. Tako je zhival dar in zhrtev obenem, zato lahko to podobo imenujemo Zhrtev. Kamnorez (6), tudi eden od »erotichnih«, prikazuje umetno razdevichenje kot prehod v novo zhivljenje, iz dekleta v zheno, zato ga imenujemo Posvetitev. Kamnorez (7) prikazuje mater, ki poraja in pozhira otroka – rojstvo in smrt, vechni krog zhivljenja, zato ime Uroboros.

Vse te prispodobe imajo svoje vzporednice v vsaki kulturi, pretekli ali sodobni. Uroborosu v shirshem smislu ustrezajo tudi vsa danashnja verstva. V nadaljnjem bomo zadevne kamnorezne prispodobe pisali z veliko zachetnico, da bodo jasno lochene od istih besed sploshnega pomena.

Ponovno vnashanje smeri vzhodov in zahodov sonca ob sonchnih obratih v njihova sechishcha in v znachilne tochke podob nam zachenja odkrivati pravila, s kateremi so bili izbrani polozhaji posameznih podob, gl. sl. 19. Razvidna je nekakshna periodichnost: nakazane smeri vechkratno povezujejo te najbolj osnovne prispodobe. Smiselna zveza z drugimi podobami je verjetna, a brez ustrezne vednosti ostaja neznana. Smeri vzhodov od ene podobe do druge verjetno pomenijo prehod v nekaj dobrega, smeri zahoda pa prehod v nekaj slabega glede na predhodno. Prehodi iz dobrega v slabo ali obratno so verjetno ustrezali letnim in zimskim smerem. Iz sl. 20 je razvidno, da tak smisel usmeritev sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih ni povsem zanesljiv. Vechina kamnorezov namrech ni bila vklesana ob letnih in zimskih obratih; te smeri so imele za stare Onezhce predvsem bajeslovni, charobni pomen.

V sl. 21 so vneshene premice in daljice v smereh, ki so razpoznavne iz posameznih podob. To so »repi« pomozhnih tochk, smeri zhezel, polozhaji posameznih podob in povezave med njihovimi znachilnimi tochkami. Iz vsega je razvidno, da pri vechini smeri lezhi vech znachilnih tochk na eni premici.

Zmeshnjava smeri je le navidezna. Ne samo, da lezhi vech znachilnih tochk na eni premici, marvech se vech premic tudi seka v istih tochkah. Geometrichno to pomeni, da njihove smeri dolocha neko skupno pravilo. Tako te smeri sledijo iz pravil za sestavo celotne skupine kamnorezov. Te dolochajo razmerja med podobami kakor tudi povezavo med njmi. Neko drugo, nam neznano pravilo pa verjetno dolocha prehod od podobe do podobe, ko to sosledje pripoveduje neko zgodbo, prerokuje ali pa dolocha pomemben datum ali praznichni dan.

Sl. 22 kazhe smeri zhezel in njihovih vzporednic. Vse povezujejo znachilne tochke razlichnih podob; kazhe se nekakshno redno ponavljanje in prepletanje celotne skupine kamnorezov na Strehi. Zhezla in njihove smeri so verjetno najbolj domishljena skupina podob in smeri celotne Strehe. Seveda pri tem ne uposhtevamo podob, ki jih ne moremo razlozhiti in razumeti. Podoba velikega zhezla je prvotni kamnorez, ki ima verjetno dolochen glavni pomen, mala zhezla pa predstavljajo isti ali enak predmet kot prispodobe nekega drugega, toda sorodnega pomena. Vsa zhezla so nedvomno povezana z zhrecem, saj so znamenja njegovega polozhaja v takratni druzhbi, kakor je to razvidno iz grobov na Jelenjem otoku [46].

Na sl. 23 smo nanesli smeri s sl. 22, dolochene z zhezli, z »repi« pomozhnih tochk, z »repi« glavnih polozhajev in z nekaterimi podobami, kot so zhrec, maska, labodji vrati ipd., tako, da se sekajo v eni poljubno izbrani tochki izven vseh kamnoreznih podob. Priblizhna tezhishcha smeri so poudarjena in razvidno je, da se smeri bolj ali manj kopichijo v dvanajstih skupinah. Tudi to dejstvo kazhe na neko osnovno pravilo v razporedu kamnorezov.

Smeri, dolocheni z Uroborosom, pa sta med sabo skoraj pravokotni ter lezhita v rahlem odklonu od smeri sever-jug in vzhod-zahod izven teh skupin.

Medsebojna oddaljenost podob, pravzaprav njihovih znachilnih tochk, je naslednje merilo za njihovo povezanost in za njihov polozhaj. Sl. 24 kazhe, da imajo znachilne tochke posameznih podob na isti oddaljenosti nekaj znachilnih tochk drugih podob. Tako so tukaj krozhnice, ki povezujejo posamezne podobe v neki neznani smiselni povezavi. Krozhnice na sl. 24 so ob pogoju, da je sredina znachilna tochka in da je polmer oddaljenost do neke druge znachilne tochke tega kamnoreza, poljubno izbrane.

Na sl. 25 je bila izbrana oddaljenost med dvema znachilnima tochkama za enoto. Vsaka znachilna tochka, ki lezhi na krozhnici, je bila uporabljena kot sredishche krozhnice enakega polmera. Tako je nastal splet podob, povezanih s krozhnicami enakega polmera. Kot je razvidno, so spet povezane prispodobe glavnih arhetipov medsebojno in posredno chez neke druge podobe. Tudi to so smiselne povezave med podobami. Verjetno je to bil eden od nachinov prehoda z ene podobe na drugo, kot je to potrebno pri prerokovanjih in pri vsakdanjih nasvetih.

Ponovno pa opazhamo, da se krozhnice vechkratno sekajo v znachilnih tochkah ali pa v njihovi blizhini, kakor tudi v ozkih podrochjih med podobami.

V vseh prejshnjih primerih nismo posebej izbirali posamezne podobe ali kamnoreza, da bi si ogledali premice in oddaljenosti, ki izbrano znachilno tochko podobe povezujejo z znachilnimi tochkami drugih podob.

Na sl. 26 pa smo to storili za severno pomozhno tochko. Tudi tu je razvidno, da niso poljubne niti smeri niti oddaljenosti. Veliko je premic, na katerih lezhijo znachilne tochke podob, kakor je tudi vech krozhnic s sredishchem v severni pomozhni tochki, na katerih lezhijo znachilne tochke drugih podob. Enako je to razvidno na sl. 27 za juzhno pomozhno tochko.

To velja tudi za druge podobe. Na sl. 28 je tako razchlenjena povezava Uroborosa, na sl. 29 pa za podobi Zhivljenja in Smrti. Na sl. 30 smo to storili tudi za prispodobo Posvetitve, na sl. 31 pa za tochki, ki sta navidezni sredishchi celotne skupine kamnorezov Strehe. Na sl. 32 sta she drugi dve tochki, ki, kakor se bo pokazalo, s tochkama na sl. 31 tvorita zanimivo skupino.

Pri vseh podobah se krozhnice in premice sekajo tudi v njihovih znachilnih tochkah. Verjetno so tudi sechishcha izven podob imela svoj pomen, saj bi to pomenilo tudi eno od smiselnih mozhnosti povezav.

O pravilih za izbor sosledja podob lahko le ugibamo. Smeri in oddaljenosti so samo posamezni koraki v povezavi podob. Prvi korak je bil, kot smo zhe omenili, verjetno dolochen z vidnostjo kamnoreza v danih okolishchinah. Verjetna je tudi stopnja pomembnosti podob, po kateri je bilo dolocheno sosledje. Ne kazhe niti pozabiti na polozhaj sence palic ali zhezel, postavljenih v posebne tochke na Strehi, ki naj bi tako povezovale podobe in dolochale sosledje. Mozhnih je toliko razlichic, da nas posamezni primeri ne pripeljejo do nikakrshnih novih spoznanj. Seveda, v teh primerih je polozhaj sence dolochen z dnevo uro, z letnim chasom, z vishino sonca in z dolzhino palice ali zhezla.

 

 

 

Sonchna ura in koledar

 

Omenili smo zhe, da mora zaradi oblike kamnite Strehe sonce dosechi dolocheno vishino, da bi osvetlilo njeno zahodno krilo, ali pa se mora spustiti pod dolocheno vishino, da bi bilo vzhodno krilo v senci. Rahla zaobljenost obeh kril povzrocha, da se njuna osvetljenost le postopoma spreminja. Tako so Onezhci imeli s Streho sonchno uro in sonchi koledar v enem. Iz podatkov, ki so na voljo, zhal ni mozhno tochno izrachunati, kako se je menjavala osvetlitev, in tako videti, ob katerem datumu in ob kateri uri so bili osvetljeni posamezni kamnorezi.

 

Po eni strani je to presenetljivo, saj smo videli, da so na Strehi smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih pravzaprav skoraj astronomsko natanchno nakazane. Prichakovali bi dolochen kotni premik v smereh zaradi naklona streshnih kril, vendar ga, vsaj pri dani tochnosti podatkov, ni zaslediti. To postane razumljivo, che uposhtevamo, da je bilo zaradi sploshne nizke vishine sonca bolj primerno opazovati polozhaj sonca v dolocheni smeri neposredno, namesto da bi opazovali le smer sence neke palice ali zhezla. Verjetno je, da bi pri natanchnejshih podatkih o prvotnem polozhaju Strehe lahko dolochili tudi tochke nutacije, tj. periodichnega nihanja zemeljske osi.

 

Poglejmo poblizhe cholne na kamnorezih. Veslachi, kot smo zhe omenili, niso sorazmerni s podobami, ki predstavljajo chloveshka ali chloveku podobna bitja. Cholni so zelo nizki, shtevilo veslachev v posameznem cholnu pa je prav nemogoche za resnichne drevake; to gotovo ni nakljuchno. Kot smo tudi zhe omenili, teh kamnorezov niso vklesovali »umetniki«, marvech »navadni« ljudje, a z dolochenim namenom. Zato ti cholni z dosledno usmerjenostjo in z razmiki med veslachi delujejo na tehnichno izkushenega opazovalca kot nekakshne merske lestvice, che zhe ne kot nomogrami [47] za celotno skupino kamnorezov na Strehi.

 

Juzhni choln »plove« od vzhoda na zahod in ima shest zelo skrivnostnih potnikov. Po mnenju raziskovalcev so to bajeslovna bitja, saj izdelava nikjer ni tako groba, da bi bile te podobe le nakljuchne. Shtirje potniki so podobni veslachem v ostalih cholnih, dva pa sta nedolochljivi postavi.

Ta choln je nedvomno povezan s poldnevom. Premica, dolochena z robom glavnega severnega in juzhnega polozhaja, lezhi v smeri sever-jug in prechka juzhni choln. Verjetno so stari Onezhci tako dolochali poldne; z glavnih polozhajev so opazovali sonce s pomochjo dveh palic ali zhezel, s pogledom proti soncu. Tak nachin opazovanja je morda posledica nizke vishine sonca nad obzorjem in pretezhno meglenih dni, ko senc ni mozhno jasno dolochiti. Pri dolochanju poldneva s senco je ustrezna »palica« morala biti izven Strehe.

Posebej moramo pripomniti, da choln »plove« v smeri gibanja sonca in da se sonce nahaja »pod« cholnom. Zato domnevamo, da usmerjenost cholnov dolochajo smeri gibanja sonca in da je pri tem morda bolj pomemben polozhaj sonca »pod« cholnom kot »nad« njim.

Skrajni zahodni choln je usmerjen tochno od severa proti jugu. Ima 21 veslachev, razporejenih v skupinah po 6, 7 in 8; te skupine so lochene z vechjimi veslachi, ki morda stojijo med ostalimi sedechimi. Veslachi so »pokonchni« v smeri vzhod- zahod. Na sl. 33 vidimo bolj natanchno ta kamnorez s cholni. Cheprav so veslachi skrajno poenostavljene chloveshke figure, ima vsak od njih svoje edinstvene poteze, ki so kljub grobi izdelavi dobro razvidne in ne morejo biti le nakljuchne posledice tehnichne grobosti. Vse podobe na Strehi so sicer dobro razpoznavne, izjeme so le ptice, ki jih je tezhko ali nemogoche razlikovati, in tisti kamnorezi (npr. Uroboros), ki za svoje prispodobe nimajo »zhivega« vzora.

Slednje velja tudi za cholne. Ti ne morejo biti le upodobitev nekih resnichnih cholnov, saj je shtevilo veslachev v njih popolnoma nemogoche. Tudi oblika cholnov – neverjetna dolzhina in plitkost – ne ustreza realizmu. Plitkost bi lahko pomenila, da so upodobljeni le nad vodo vidni deli cholnov, a to za nasho razlago ni pomembno. Pri razlagi cholnov kot merskih lestvic se ne moremo ubraniti misli, da je imel vsak posamezni veslach tudi svoje ime, to pa bi ustrezalo oshtevilchenju merske lestvice.

Verjetno je v opisanem primeru veljalo podobno pravilo glede na sonce kot pri juzhnem cholnu. Sonce, na katero se choln nanasha, je sonce »pod« cholnom, to je sonce na zahodu. To sonce, che se premika, se premika proti severu, torej v smeri, ki je nakazana s cholnom. Proti jugu pa se premika sonchni zahod – kakor tudi sonchni vzhod – po poletnem sonchnem obratu. Zato lahko domnevamo, da se ta choln nanasha na premik sonchnega zahoda po poletnem obratu proti jesenskemu enakonochju in prek njega.

Zhivali, upodobljene v neposredni blizhini, razumemo kot pomembne za »uporabo« cholna kot merske lestvice v celotnem spletu kamnorezov. V primerih, kjer imajo lestvice koledarsko vlogo (merilo za shtevilo dni pred in po enakonochju ali morda ob kaki drugi prilozhnosti), bi to pomenilo, koliko dni pred enakonochjem ali po njem so te ptice priletele na jezero ali odletele stran. Pri jelenih ali losih bi shlo za povezavo lestvice z dnevi selitve chred, usmerjenost pa bi kazala selitev na sever ali jug.

 »Pod« cholnom, na zahodni strani, sta dve podobi enako usmerjenih ptic, popolnoma nesorazmernih z veslachi, toda sorazmernih z ostalimi kamnorezi. Tretji znak je velik, a nejasen – lahko bi bila ptichja glava.

Drugi choln z zahodne strani, ki je usmerjen natanchno proti severu, ima 12 (ali morda 13 – s krmo ali krmarjem?) veslachev, in njegovi »zgornji elementi« so »spodnji elementi« cholna ob njem. Veslachi so vsi nagnjeni naprej v smeri vozhnje in so tudi posamezno razpoznavni. Smer njihovega nagiba kazhe proti prispodbi zahodnega sonca ali pa proti juzhni pomozhni tochki. Po pravilu razmerja s soncem se choln nanasha na sonce na vzhodu, smer pa kazhe premik sonchnega vzhoda proti severu, to je po zimskem sonchnem obratu. Seveda pa ne moremo obema cholnoma nacheloma odrekati niti kakshne drugachne funkcije.

 

Tretji choln ima shtiri veslache in je usmerjen proti jugovzhodu; chetrti je na »skrajnem« jugu skupine in smo ga zhe omenili. Peti choln je usmerjen proti severo-sevorozahodu in ima 16 (ali 17 s krmo ali krmajem?) veslachev, ki sedijo zelo na gosto. Pravo nasprotje je shesti choln, usmerjen tochno proti severu, s tremi veslachi v zelo razlichni medsebojni oddaljenosti.

Na sl. 35 sta upodobljena kamnoreza severnega in vzhodnega cholna. Pri teh dveh cholnih kakor tudi pri ostalih, z izjemo zahodnih, pa ne moremo trditi, da so veslachi posamezno razpoznavni. Oba cholna sta she bolj podobna merskim lestvicam. Ob njiju upodobljene ptice pomenijo, podobno kot pri zahodnih cholnih, da se lestvice nanashajo na njihovo selitev. Razlichno usmerjenost ptic bi lahko razlagali kot prihod ali odhod, morda s severa ali z juga ter proti severu ali proti jugu. Za trdnejsho razlago za zdaj she ni dovolj podatkov; verjetno je pomen odvisen tudi od vrste posamezne ptice.

 

Na sl. 34 je nakazano mozhno dolochanje spomladanskega enakonochja: cholne razumemo kot merske lestvice, na katerih so stopinje prikazane z veslachi. Tochko, od koder vidimo razmike med veslachi kot zorni kot, pod katerim se premakne sonchni zahod v enem dnevu ob enakonochju, lahko dolochimo tudi na druge nachine, vendar za to kakor tudi za tisto, prikazano na sl. 36, nimamo »predpisa«. Med prouchevanjem kamnorezov se je ta tochka pojavila – seveda z malenkostnimi spremembami v polozhaju – vechkrat kot sechishche raznih krozhnic in premic v popolnoma razlichni sestavi. Na tem podrochju je bila skala poshkodovana she pred razstrelitvijo, tako da se ni mogel ohraniti kamnorez, ki je morda oznacheval njen polozhaj.

Razvidno je tudi, da sechishcha premic, cheprav med podobami, pomenijo polozhaje znachilnih tochk. Zakaj jih stari Onezhci niso oznachili s kamnorezom, seveda ne moremo ugotoviti, lahko pa domnevamo, da so bile pomembne le v nekem ozhjem pomenu v skladu z njihovimi verovanji.

Kako so Onezhci ugotovili, kdaj je nastopilo enakonochje? Za to je potreben neki drug par tochk. Vech takih tochk je jasno razvidnih. Verjetno je glavno vlogo pri tem imel kamnorez Uroboros, prispodoba vechnosti. Usmerjen je vzhod-zahod, gleda proti zahodu in prvi vechji veslach cholna lezhi tochno na premici vzhod-zahod, ki je tudi glavna os podobe Uroborosa, na kateri se rojeva otrok. Drugi vechji veslach je z vzporedno premico povezan z otrokom, ki ga mati pozhira.

Tako dolochanje je tudi v skladu s prispodobo vechnosti kot nenehno ponavljajochega se kroga, saj je sonce spet doseglo izredni polozhaj, ki lochuje letne chase.

Pravzaprav za dolochanje enakonochja ni potrebna merska lestvica; ta zgolj omogocha vnaprej ali pa za nazaj dolochiti, koliko dni je she do ali od enakonochja. Torej v tem ne more biti edina naloga te lestvice. To je razvidno tudi iz sl. 36, kjer so vsi cholni – v funkciji lestvic – med sabo smiselno povezani. In kakshen naj bi bil ta smisel?

Kamnorezi so po velikosti priblizhno istovrstni, veslachi pa so, z izjemo pri dveh zahodnih cholnih, popolnoma razlichni. Pri vsakem od cholnov so upodobljene tudi zhivali. Prvi choln ima ptico ali ptici z jasno razpoznavnostjo v smeri cholna, drugi ima nad sabo jelena ali losa (z zimskim kozhuhom), ki gleda nasprotno od smeri cholna, tretji ima chredo iz treh jelenov, losov ali pa obojih, ki gredo v smeri cholna, chetrti ima le znak, ki ga razumem kot ptico pod cholnom, peti ima dve chaplji ali chapljam podobni ptici, od katerih gleda ena v smeri cholna, druga pa nasprotno. Okoli tega cholna je tudi vech drugih znakov, ki bi jih razlagal kot leteche ptiche. Shestemu cholnu sledi chreda losov ali jelenov iz jugozahoda, pred premcem pa ima ptichji znak in brejo koshuto, ki gleda nasprotno od smeri cholna. Velikost veslachev ni v nikakrshnem sorazmerju z velikostjo zhivali, vsi veslachi so bistveno manjshi; to potrjuje nasho trditev, da v bistvu ne gre za cholne, temvech za merske lestvice, »metaforichno« predstavljene s cholni in veslachi.

Omembe vredno je, da je vechina zhivali upodobljena v neposredni okolici cholnov; izjeme so: labod z mladichem in verjetno dvoje gosi nad juzhnim cholnom, los in chaplje od tam proti vzhodu ter troje osamljenih losov ali jelenov (ali dva losa in jelen) na zahodu. Jelen, ki mu lovec zabada kopje v vrat, je nekako osamljen na severu ob prvotnih znakih.

Cholni so imeli vlogo merskih lestvic za dolochanje zachetka, trajanja in konca selitev severnih jelenov. Mozhno je celo, da so z njimi dolochevali tudi shtevilo, pravzaprav mnozhino selechih se jelenov ob danem chasu, kakor tudi smer in polozhaj glavnine chred.

 

Zgoraj smo izrecno zhe omenili le prispodobe arhetipov. Tako so verjetno tudi vse opisane povezave in lastnosti imele svojo funkcionalno vlogo pri prerokovanju, vrachenju (charanju) in svetovanju glede osebnih in javnih problemov.

Osnovni dejavnost za prezhivetje Onezhcev je bil lov, v glavnem na ptice, severne jelene in lose. Te zhivali so tudi najbolj pogosto upodobljene v kamnorezih. Za uchinkovit lov je moral lovec vedeti, kje in kdaj se nahaja dolochena ciljna zhival. To je posebej vazhno, che so zhivali selivke in jih je mogoche loviti le v dolochenem chasu na omejenem podrochju.

Seveda se zhivali ne selijo vedno istega dne in ne vedno po isti poti. Chas in poti selitve so odvisni od vremena, dosegljivosti hrane in pritiska mesojedih zveri, tako da so tudi selitve redne le znotraj dolochenih chasovnih in prostorskih omejitev.

Vsaka napachna ocena glede chasa in podrochja lova je bila lahko usodna za prezhivetje celotnega plemena. Poshiljnaje izvidnikov ni bilo posebno uchinkovito; podrochje in chas nadzora sta bila tako razsezhna, da je bilo za izvidnika nemalo tveganja, da bo zgreshil ciljne zhivali, da bo zashel predalech za pravochasno obvestilo drugim, da bo padel kot zhrtev zveri ali pa sredi naloge ostal brez zhivezha. Daljsha odsotnost skupin lovcev je slabila obrambno moch plemena; ob zgreshenih prostorsko-chasovnih ocenah je bila resnichno nevarna.

Edina mozhnost za pravilno oceno je bilo opazovanje vremena ter obnashanja in selitev zhivali v neposredni in vidni okolici bivalishcha. Glede tega so najvech vedeli le takratni lovci in stezosledci; danes njihove sposobnosti lahko primerjamo le z veshchinami lovcev Kungov in pigmejcev v Afriki, v severnih shirinah pa je mogoche kje she kakshen Sibirec, ki bi morda lahko dal kaj vech pojasnil.

V nashem omejenem razumevanju nam pridejo na misel pravzaprav le ptice. Njihove jate so vidne zelo dalech, njihova selitev je prav tako odvisna od vremena, nekatere konchajo kot plen, nekatere so mogoche neposredno povezane s selecho se veliko divjadjo. Oblaki komarjev sledijo chredam severnih jelenov; ti komarji so plen za ptiche, ki pri tem s svojim obnashanjem kazhejo nahajalishche chred jelenov. Lahko so tudi sami komarji znamenje za blizhino chred, na primer poletna nadlega obadov v blizhini goveda.

Mimo vseh teh ugibanj lahko z gotovostjo rechemo le, da se ptice razlichnih vrst selijo v razlichnem chasu. Tako morda razmiki med selitvijo raznih vrst ptic in njihovo zaporedje ponujajo edino manj tvegano oceno glede chasa selitve velike divjadi. K tem pticam selivkam sodijo labodi, gosi, race, chaplje, zherjavi, vodne kokoshi, ponirki, kormorani in galebi; ponavadi jim sledijo tudi roparice. Vse nashtete zhivali najdemo upodobljene v kamnorezih Oneshkega jezera. Posebej je omembe vredno, da so podobe rib zelo redke, podob severnih jelenov in losov – teh ne moremo dobro razlikovati – pa je polna tudi Streha.

Domnevamo, da je na tej kamniti Strehi upodobljena ocena primernega lovskega prostora in chasa, zlasti lova na severne jelene. Vsak choln kot merska lestvica ima svoj tip medsebojno spremljajochih se zhivali. Tako so cholni 1, 4 in 5 povezani z pticami, cholni 2, 3 in 6 pa z veliko divjadjo.

Na sl. 37 so prikazane povezave merskih lestvic z lovom in selitvijo velike divjadi.

Pravzaprav obstaja she ena podoba, ki je morebiti choln, neposredno vzhodno od mocherada (kolikor ne gre le za podobo rogovja).

 

 

 

Zhrec

 

N. N. Gurina [10] v svojem delu o pokopalishchu iz mlajshe kamene dobe na Jelenjem otoku omenja vechkratno preluknjane kamnite in koshchene diske, ki so bili grobni dodatki verjetno nekemu veljaku. K. D. Laushkin [48] ima te izdelke za prispodobe sonca, ker zaradi svoje velikosti nikakor niso mogli imeti vloge okraskov.

Kamnorez Zhrec prikazuje skrajno poenostavljeno chloveshko figuro, zato gre lahko za moshkega ali zhensko. Postava drzhi v vsaki roki palico ali kol, z disku podobnim podnozhjem. Verjetno so diski, odkriti v grobovih, podnozhja teh palic, kolov ali zhezel. Zhrec je najbrzh polozhil diske na glavne tochke kamnite Strehe, v njihove luknje pa zataknil palice ali zhezla. Polozhaj, dolzhina sence in smer proti soncu dvojic teh zhezel so bili pomembni za zhrecheva prerokovanja in odlochitve. Verjetno je zhrec imel tudi kakshno vrv, s katero je dolochal oddaljenost od postavljenih zhezel in kote med smermi. Za to govori tudi skoraj dosledna uporaba geodetske povrshine Strehe.

Seveda kamnorez ne kazhe prave velikosti teh palic ali zhezel v razmerju do chloveka. Tehnichno so bile smiselne le palice, katerih dolzhina je bila istovrstna s podobo velikega zhezla. Morda je podoba velikega zhezla (z vlogo nekakshne dolzhinske enote) tudi osnovno merilo za dolzhino teh palic. Tega vsaj za zdaj ne moremo zanesljivo ugotoviti, ker bi za to morali poznati natanchni polozhaj kamnite Strehe na prvotnem nahajalishchu. A to bi dalo le bolj kvantitativna spoznanja (npr. iz dolzhine in smeri sence dolochen datum), v osnovi pa ne bi prispevalo chesa bistveno novega.

Naloge oneshkih zhrecev so bile verjetno podobne nalogam vseh tovrstnih oseb tako v prvotnih kot v danashnjih »naprednih« druzhbah: obredi ob rojstvu, poroki in smrti, dolochanje obredov in datumov praznikov ali lova, zdravljenje bolezni, prerokovanje uspehov plemena in posameznikov pri razlichnih podvigih, nasveti in odlochitve v vsakdanjem zhivljenju.

 

Zrechevo glavno znamenje je bilo verjetno zhezlo – kol ali palica z izrezljano losovo ali jelenjo glavo nekje v sredini (primerjaj sl. 3) in z nekaksho trikotno, mogoche lijakasto glavo na vrhu [49]. Morda so zhezla na kamniti Strehi prispodobe za zhrecheve naloge in za njegovo oblast; v tem smislu naj bi bile pomenljive tudi njihove geometrichne povezave.

Polozhaj Zhreca (sl. 38) je videti natanchno izbran. Smeri vzhoda in zahoda sonca ob zimskem obratu sovpadajo s smermi osnovnih tochk trikotnika. Pomen smeri vzhoda sonca ob poletnem obratu ni razviden, a smer zahoda sonca ob poletnem obratu je tudi smer lestvice jesenske selitve jelenov in losov na jugovzhod. Smer velikega zhezla je tudi smer ravnine, na kateri stoji zhrec, njegova figura in obe zhezli pa kazhejo na severno pomozhno tochko. Torej je mozhno, da je bila naloga zhreca ugotoviti chas selitve zhivali na jug, se pravi chas za dober lov. Chez glavo velikega zhezla je Zhrec povezan s prispodobo lova. Vsa druga manjsha zhezla so povezana z lestvicami, ki so bile, kot smo zhe omenili, nomogrami za dolochanje chasa selitev zhivali, verjetno pa tudi hkratne oddaljenosti chred.

To vlogo zhreca potrjuje tudi oddaljenost drugih podob od njegove figure. Vse ustrezne krozhnice gredo skozi zachetke in konce skoraj vseh lestvic. Zdi se, da sta bili za lov najbolj pomembni krozhnici – tista, ki je najbolj zunaj in povezuje dvoglavo ptico s podobo na jugozahod usmerjenega losa in z drugo, na sever usmerjeno zahodno lestvico, ter krozhnica, ki povezuje podobo jelena, usmerjenega proti jugovzhodu, s sredino Uroborosa in z njegovim smrtnim delom, potem pa naprej s podobo lova, z robom severnega glavnega polozhaja in z zachetkom severne lestvice, ki je nedvomno v zvezi s selitvijo na jug (gl. sl. 36). Pri tem je bila verjetno vazhna tudi povezava s podobo zahodnega sonca, saj druga juzhna pomozna tochka lezhi na krozhnici, ki povezuje selitev zhivali na jugovzhod, brejo samico, vzhodno zhezlo in »rep« vzhodnega sonca. Izhodishche za dolochanje pa je bila mogoche skrajna zahodna lestvica, katere konec je povezan v smeri juzhnega zhezla s stojishchem Zhreca.

Navedimo she nekaj drugih »pristojnosti« zhreca. Zveza skrajne zahodne lestvice s prispodobo zhivljenja nakazuje dolochanje obredov ob rojstvih in porokah, zveza med figuro plesalca in mesechevo prispodobo z »repom« juzhnega glavnega polozhaja pa kazhe obrede pri dolochenih mesechevih menah. Zveza z Uroborosom in dvoglavo ptico ter tako tudi z zhezli verjetno pomeni pristojnost zhreca v sploshnih zadevah. Zveza Zhreca chez prvo osnovno tochko trikotnika in severno pomozhno tochko je mozhna podlaga za razlago prerokovanj, saj je severna pomozhna tochka mnogopomensko povezana z vechino podob, kot je to razvidno na sl. 26 in drugih. Zveza Zhreca s severnim glavnim polozhajem poteka prek podob Posvetitve in Plodnosti; verjetno gre za obrede plodnosti ob razdevichenju. Mogoche je zhrec odlochal tudi o zhivljenju in smrti chlanov plemena; to naj bi kazala zveza Zhreca z vzhodnim zhezlom chez podobo Smrti.

 

 

 

Kako so stari Onezhci sestavili skupino kamnorezov na kamniti Strehi?

 

Kot recheno, lahko le ugibamo o bajeslovju starih Onezhcev. Najdene prispodobe so prvobitne in navzoche v vseh omikah, zato ne morejo biti osnova za globljo razlago. Nikakor pa ne smemo prezreti, da je na vzhodni oneshki obali in na otokih poleg opisanih she prek tisoch drugih kamnorezov. Tudi med njimi so nedvomno smiselne zveze, ki bi jih vsa ugibanja o bajeslovju morala uposhtevati.

Predvsem presenechata globina in vechslojnost medsebojnih zvez na kamnoreznih podobah Strehe. Opozorimo naj, da smo to odkrili le pri najbolj izrazitih podobah, vechine manjshih pa nismo uposhtevali zaradi pomanjkljivih podatkov.

Z geometrijskega ali, drugache recheno, z matematichnega vidika je geodetska povrshina kamnite Strehe razdeljena po dolochenem pravilu na podrochja, ki so tako medsebojno smiselno – geometrichno, matematichno – povezana. To pravilo seveda uposhteva tudi smeri vzhoda in zahoda sonca ob obeh obratih. Pri tem se spomnimo, da nekatere teh smeri med sabo tvorijo kot priblizhno 60 stopinj in da cholni – merske lestvice – verjetno nakazujejo nekatere odklone od tega pravila (ali pravil).

Vsako pravilo, posebej tako z odsevom v geometriji, glede razdelitve prostora na vech podrochij nujno vsebuje nekaj, kar se ponavlja, nekaj periodichnega. Tako nam sorazmerno enostavna shtevilchna razmerja dajo smiselno povezanost podrochij ali skupin tochk.

Iz sl. 39 smo ugotovili, da ima dolzhina velikega zhezla nekakshno vlogo merske enote. Nashli smo tochke 1, 2, 3 in 4, od katerih je samo tochka 4 del podobe. Ta podoba je par chopastih ponirkov, razvidnih le pri povechavi. Ponirki nekaj chasa plavajo, nato poniknejo in se pojavijo na nekem drugem mestu. V tem je mogoche tudi prispodoba dvojnosti sveta – spodnjega, v vodi, in zgornjega, nad vodo; to bi nekako ustrezalo tudi podobi mocherada kot dvojnosti svetlobe in teme, dneva in nochi. Ponirka sta tochno na jugu, gledano od severnega osnovnega znaka, in sta usmerjena proti severozahodu, proti Uroborosu. Vidne so njune noge, torej sta na suhem in ne plavata – mogoche sta v gnezdu.

Tochka 1 je v skupini na severu, tochka 2 na severu in vzhodu, tochka 4 na jugu, tochka 3 pa med ostalimi tochkami.

Tochke 1, 2 in 4 tvorijo (skoraj) pravokotni trikotnik z enakima stranicama, ki lezhita ena v smeri sever-jug in druga v smeri vzhod-zahod. Premica, ki jo dolochata tochki 3 in 2, deli stranico 1-4 na polovico, premici, dolocheni s tochkama 1 in 3 ter 3 in 4, pa delita ustrezni stranici na eno in dve tretjini. Prav tako je razvidno, da se krozhnice s polmerom, enakim stranici, to je dolzhini zhezla, in s sredishchi v tochkah 1 do 4, sekajo v skupnih tochkah.

Na sl. 40 je to bolj jasno nakazano. Na tej podlagi lahko vnesemo krozhnice enakega polmera s sredishchi v teh sechishchih prek celotne geodetske povrshine Strehe (sl. 41, zgornji del). Vzporednice k stranicam trikotnika kot tudi k premicam, ki povezujejo tochko 3 z ostalimi, so osnovne smeri, povezujoche razne podobe celotne skupine kamnorezov na Strehi. Izbrani primer to kazhe za podobo lovca na jelene, tj. Zhrtev (sl. 41, spodnji del).

Tudi smeri, ki sledijo iz premic, kot jih dolochajo dvojice sredishch krozhnic, so smeri, ki povezujejo razlichne podobe. Odtod tudi dvanajst skupin smeri. Sosledje krozhnic in njihovih sechishch pa vsebuje kot 60 stopinj, ki je tako znachilen za smeri vzhoda in zahoda ob zimskem sonchnem obratu. Razliko uposhtevajo podobe, ki lezhijo na podrochjih zunaj dolochenih skupin krozhnic. Podrochja so omejena in dolochena s krozhnicami, tako je tudi tu uposhtevano vodilno pravilo.

Nashli smo torej osnovno pravilo za sestavo skupine kamnorezov na kamniti Strehi. Razlog, zakaj je dolochena podoba prishla na posebej zanjo izbrano podrochje in smer glede na neko drugo podobo, pa bo verjetno ostal za vedno neznan. Morda je nekaj upanja razlage za podobe, ki naj bi bile povezane z lovom. Kakshen dober poznavalec tamkashnjega lova in gibanja zhivali bi mogoche lahko posredoval she kakshno dodatno pojasnilo.

Iz tega sledi, da so bili kamnorezi Strehe izdelani sochasno, v »uporabi« pa so bili veliko daljshi chas; to kazhejo »repi«, ki so verjetno znamenja za prilagajanje na chasovne spremembe.

Kot 60 stopinj, ena shestina kroga, dvanajst tezhishch smeri in shtevilo dni v letu, priblizhno dvanajst mesechevih men v letu – te zveze so stari Onezhci brez dvoma poznali. Morda so podobe razlichnih zhivali in njihova usmerjenost ter medsebojni polozhaj svojevrsten koledar.

Sl. 42 nam kazhe she eno posebnost: tri osnovne, po smislu tesneje povezane skupine kamnorezov, ki verjetno kazhejo tudi zaporedje vklesovanja kamnorezov. Prvotni kamnorezi, tj. severni in juzhni glavni polozhaj, vzhodno in zahodno sonce, so po mnenju raziskovalcev najstarejshi. Njihova »dejavnost« je tudi najbolj osnovna – kazhejo smeri neba (sever, jug in vzhod, zahod). Naslednji so bili verjetno Uroboros, Stvarjenje in Posvetitev, nakar je bil celoten splet izdelan na osnovi trikotnika 1-2-4 (vzhod-zahod, sever-jug). Seveda so vsi kamnorezi medsebojno geometrichno in smiselno povezani. Skupin je gotovo vech kot tri in so nedvomno prepletene tudi med sabo. Tri skupine pomenijo gospodarstvo, bajeslovje in obrede, ki jih povezujejo v enoten splet.

Zhe Ravdonikas je skupino kamnorezov na Strehi razlagal kot gospodarski koledar brez natanchnejshe razchlenitve. Laushkin pa je, kot smo zhe omenili, v kamnorezih videl le bajeslovje v smislu finskega epa Kalevala. Slednje se zdi bolj vprashljivo kot gospodarski koledar, cheprav bajeslovnih vidikov nikakor ne kazhe apriorno zanikati. Bajeslovna stran je prav tako resnichna kot gospodarska, a je tudi veliko bolj neznana in zapletena. Pripisovanje bajeslovne metaforike kamnoreznim podobam brez stvarnega razloga pa je popolnoma nesprejemljivo. Pravzaprav so prispodobe, podobne kot na oneshkih kamnorezih, navzoche tudi v drugih bajeslovjih, verstvih in ljudskih izrochilih. To dejstvo razveljavlja vsako ozhjo razlago na tovrstnih osnovah.

 

 

 

Druzhbeni red plemena z Oneshkega jezera

 

Primerjava oneshkih kamnorezov s kamnorezi ob reki Vig pri Belem morju kazhe, da sta obe skupini izklesani na enak nachin. Vklesali so ju s kratkimi udarci kamnitih »dlet« na skale; to je tehnika kamene dobe, znana tudi na drugih celinah. Zato enaka tehnika klesanja ne pomeni nujno iste kulture ali sorodnega plemena, pa tudi ne medsebojnih stikov. Omenjeni skupini kamnorezov sta bili vklesani v priblizhno isti dobi, imata pa popolnoma razlichni vsebini.

 

J. A. Savvatejev o belomorskih in oneshkih kamnorezih pishe [50]: »Oboji so skoraj iz istega chasa (...) Ob Belem morju je skoraj dvojno shtevilo podob, ki se nahajajo na rechnih otokih pred izlivom v morje, oneshke pa so vechinoma na konicah rtov (...) Drugache kot oneshki je vechina kamnorezov ob Belem morju izklesana globinsko po celotnem obrisu (...) Tako tukaj kakor tam so podobe zgoshchene v skupine, vendar pa so ob Belem morju praviloma povrshinsko vechje in bistveno bolj bogate (...) Belomorski kamnorezi delujejo v celoti bolj naravno kot oni z oneshkega jezera, kjer najdemo shtevilne bajeslovne podobe in podrobnosti (...) Vsebinske razlike so she bolj ochitne ...«

 

Vsebina kamnorezov z reke Vig (sl. 43) je pripovedna. Kamnorezna polja prikazujejo lov na lose, severne jelene in na kite; mozhje so oborozheni z loki, so tudi na smucheh, njihova »mozhatost« pa je jasno izrazhena z goloto in pogosto s prevelikimi spolnimi udi. Med njimi so kamnorezi, ki se nanashajo na dolochene kraje, s stopinjami, ki kazhejo pot in smer. Cholni za lov na kite imajo visoke bochne strani, da so primerni za valovito morje. Vklesane podobe jelenov in losov kazhejo samce – zhivali z rogovi. Po vsem navedenem sodech, so bili tvorci kamnorezov ob Vigu chlani patriarhalne lovske druzhbe.

Kamnorezi z Oneshkega jezera pa skoraj brez podob lova, imajo pa veliko upodobitev razlichnih zhivali – ptic, severnih jelenov in losov. Slednji so zmeraj prikazani brez rogov. Druge zhivali so zelo redko zastopane. Veliko je razlichnih znakov, ki jih razlagajo kot sonchne in mesecheve simbole itd. Tu so she »erotichni« kamnorezi, ki prikazujejo umetno razdevichenje, spolno obchevanje, rojstvo in nosecho zhensko na kamniti Strehi ter podobno she v nekaterih kamnoreznih skupinah. Med chloveku podobnimi liki so tudi figure z nechloveshkimi glavami ali morda z maskami.

Med skupinami oneshkih kamnorezov ni razpoznavnih pripovednih odnosov ali povezav. Jasno pa je razvidna usmerjenost kamnoreznih skupin ali posameznih kamnorezov po smereh neba. Obstojajo tudi popolnoma edinstvene skupine. Vklesane podobe cholnov kazhejo plovila z nizkimi robovi in z neverjetno velikim shtevilom veslachev.

Na te razlike je opozorilo zhe vech raziskovalcev. Vsi soglashajo, da so kamnorezi z Oneshkega jezera (obredne) prispodobe, kamnorezi z Belega morja pa le podobe, nekakshna »lovska latovshchina«. To razlichnost pojasnjujejo z razlikami v verovanjih, odvisnih tudi od zemljepisne lege (medsebojna oddaljenost 325 km), torej od razlichnih zhivljenjskih okolishchin.

 

J. A. Savvatejev pishe [51]: »Vse te razlike (...) so lahko izraz podrochnih posebnosti prebivalcev po razlichnosti njihovega gospodarstva, po razlichni pomembnosti podob in konchno po odlochilnih spremembah zavesti – izid je izdvajanje posameznih druzhin in plemen( ...)

Kljub temu ne smemo govoriti o dveh medsebojno neodvisnih sredishchih kamnorezov. Tukaj obstaja predvsem eno samo zaokrozheno sredishche skalne umetnosti, v katerem sta se razvili dve locheni zharishchi, ki pa poleg razlik kazheta tudi medsebojno odvisnost in vplivanje (...)«

 

Z enim skupnim sredishchem vseh teh kamnorezov se ne moremo strinjati. Savvatejevu pach ni bila znana vechslojna povezanost kamnoreznih podob na Strehi in tudi ne njihov medsebojni razpored po sonchnih obratih ter geometrichna osnova njihove sestave. Ta dejstva kazhejo bistveno razliko med oneshkimi in belomorskimi kamnorezi, pa tudi med oneshkimi in vsemi ostalimi kamnorezi v Kareliji in Fenoskandiji (Feno-Skandinavija ali »Velika Skandinavija« s Finsko).

Finski in estonski raziskovalci popularizirajo zlasti belomorske kamnoreze tudi tako, da jih primerjajo s slikanico, se pravi, da bi bili nekak predzgodovinski »strip«. V tej zvezi lahko rechemo, da so oneshki kamnorezi v primeri z belomorskimi manj slikoviti, so bolj tehnichne risbe, nachrti in uganke, a so tudi bolj domiselni in umni, zato je za njihovo razlago potrebno posebno znanje.

Po vsebini oneshkih kamnorezov je mozhno sklepati, da so njihovi tvorci (morda tvorke?) pripadali matriarhalni druzbi. Shlo bi za eno redkih matriarhalnih lovskih druzhb, ker so matriarhati sicer praviloma poljedelske druzhbe. Tudi izoliranost oneshke kulture dopushcha trditev, da je to bil matriarhat. Izjemno kompleksna metaforichnost teh kamnorezov tudi kazhe, da je shlo za dobro organizirano druzhbo z razmeroma visoko razvitimi verskimi pogledi.

 

J. A. Savvatejev o oneshkih kamnorezih she pishe: »V shtevilnih primerih lahko jasno spoznamo moch predstave, domishljije, vzhivljanja, ki je na svojstven nachin v veliki meri preoblikovala resnichnost. Med njimi so podobe, katerim je v resnichnosti tedanje dobe komajda mogoche zaslediti kaj podobnega. V njih se predvsem kazhe moch razuma, sposobnost nekaj ustvarjalno preoblikovati in domisliti, pa tudi izdelati podobe, ki kolikor mogoche raznoliko in razvidno pojasnjujejo sploshni pogled na svet, na njegove pogonske sile in povezave.«

 

Oneshka kultura je propadla v tretjem tisochletju pred nashim shtetjem. To naj bi bila doba, v katero sedanje sholske zgodovine postavljajo vdor indoevropskih plemen. V istem tisochletju so propadle tudi pradavne podonavske kulture in t. i. staro kraljestvo v Egiptu [52]; vzrok za propad slednjega je bila podnebna sprememba. Nil ni vech poplavljal, zemlja ni rodila in lakota je storila svoje. Podnebne spremembe niso nikdar omejene, zmeraj nastopajo v vechji ali manjshi meri globalno. Tako je morda podnebna sprememba – mala ledena doba – povzrochila izginotje oneshke kulture.

Med kulturama Oneshkega jezera in Belega morja, ki sta med sabo sorazmerno blizu, ne moremo izkljuchiti medsebojnega vpliva v chasovnem razvoju. Da je vpliv obstajal, potrjuje dejstvo, da so si nekateri kamnorezi vse tja do Shvedske zelo podobni, pripadajo pa h kasneje nastalim [53], kar je mogoche ugotoviti po sestavu njihovih skupin.

Ugotovitev o chashchenju »Velike Matere« poleg globoke povezanosti s soncem je logichna. Ne gre za razvoj bajk ali verstva, temvech za spremembo, ki je nastala z novim okoljem in z novimi razmerami v zhivljenju priseljencev iz poljedelskega Povolzhja na lovski sever

 

 

 

Domachini

 

Raziskovalci soglashajo, da so Karelijo najprej naselili ljudje z juga, iz Povolzhja [54]. Priseljenci so sledili umikajochemu se mrazu severnih shirin. Takrat, v mlajshi kameni dobi, v chasu naselitve ob Oneshkem jezeru, je bila okrog njega povprechna letna temperatura 2-3 stopinje vishja kakor danes.

O narodnosti teh priseljencev je pravzaprav skoraj nesmiselno razpravljati. Finci in Estonci jih imajo za svoje prednike [22] – dokaz naj bi bili vzorci lonchevine. A lonchevina dokazuje le, da je med temi plemeni obstajal stik, ne pa tudi, da so nedvomno sodili v isto »etnichno« skupino. Okras na posodju je bolj izraz »mode« in trgovskih stikov kot pa merilo za sorodnost. Starogrshke posode, ki so jih nashli na podrochju celotne evropske Rusije in Ukrajine, tudi ne dokazujejo, da so tam prej prebivali stari Grki.

Ruski znanstveniki imajo stare Onezhce za prednike Samojedov. Stoliar pa domneva, da so oblikovne razlike med kamnorezi Onezhja in Belega morja izraz verskih razlik med Protosamojedi in Protofinci [55], kasneje pomeshanimi s t. i. »Volosovo-Garino priseljenci«. Prvotni, starejshi kamnorezi so bistveno vechji od mlajshih, ki so razporejeni med prvotnimi, kot je lepo razvidno iz skupine, imenovane Trojica, kakor tudi iz skupin na kamniti Strehi. Temu ustrezno naj bi se prvotni naseljenci med sabo razlikovali po svojem izvoru in po kulturi.

Tu naj pripomnimo, da je prav malo verjetno, da bi se skupini plemen, ki naj bi imeli isti »etnichni« izvor, namrech protougrofinski, ki sta v istem chasu zhiveli na skoraj istem zemljepisnem prostoru, kamor sta se sochasno tudi priselili, in ki imata isto druzhbeno obliko in nachin zhivljenja (oboji so lovci in morda tudi zhe zhivinorejci), prav posebno razlikovali po kulturi in verovanjih. Vechje razlike med njima bi lahko nastale shele v daljshem chasu, toda dejstvo sochasnosti to izkljuchuje.

A. P. Okladnikov [56] je poudaril, da so si kamnorezi celotne severne Evrazije podobni; od shirjav Sibirije, od rek Tom (mesto Tomsk) in Angara pa vse do Skandinavije – povsod najdemo podobe plodnosti, sonchne znake, cholne, kache, chloveshke figure in stopinje. Sploshna podobnost sicer bolj velja za kamnoreze ob Belem morju in manj za tiste ob Oneshkem jezeru.

V nasprotju z Okladnikovom pa je V. N. Chernecov izvzel karelske kamnoreze iz tega kroga, cheprav se v ostalem strinja s kolegom. Glede karelskih kamnorezov meni, da so drugachni predvsem zaradi mochnih razlik v gospodarstvu, v druzhbi, v svetovnem nazoru in obichajih, ne pa zaradi drugachne etnichne osnove.

Pri vsem tem pa nihche ne omenja protoslovanskih plemen. Z zemljepisnega vidika prav nich ne govori proti njim, saj so bili Protobaltoslovani tedaj zhe v Povolzhju. Zaradi podnebnih sprememb, ko so ledeniki zapushchali popolnoma nenaseljena podrochja, je naselitev Karelije lahko potekala sochasno tako z ugrofinskimi kot s slovanskimi predniki. Ugrofinski predniki in Samojedi so uralska plemena, zato so ti lahko prishli predvsem z vzhoda ali jugovzhoda, ne pa z juga. Verjetno so sledili velikim chredam severnih jelenov, pri ribolovu pa tudi morskim obalam.

Redka naseljenost, tod znachilna she danes, ne izkljuchuje nobenega od zadevnih plemen, torej tudi ne protoslovanskih. Kamnorezi Oneshkega jezera se bistveno razlikujejo od kamnorezov ostalega finskega shchita [57, 58, 59], to pa pomeni v ozadju razlichno kulturo in drugachno etnichno pripadnost, cheprav so zraven tudi nekatere podobnosti.

 

V tem smislu je omembe vredna nesporna podobnost oneshkih in bohuslänskih (Bohuslän, pokrajina v jugozahodni Shvedski) kamnorezov, s katero sta se ukvarjala A. J. Brjusov in V. I. Ravdonikas [53]; gre za veliko podobnost med tako imenovanimi sonchnimi in mesechevimi znaki na obeh podrochjih. Brjusov odklanja kakrshno koli zvezo med Onezhjem in Bohuslänom, Ravdonikas pa prevzema podobnost sonchnih in mesechevih znakov iz Bohusläna za razlago oneshkih. Laushkin s tem le pogojno soglasha, saj so oneshki kamnorezi iz mlajshe kamene dobe, shvedski pa iz bronaste, torej so najmanj dve tisochletji mlajshi kot oneshki, ki so takrat zhe bili dva metra pod vodno gladino; ta se je kasneje vrnila na priblizhno prvotno raven, na kateri je she danes. Po Laushkinu je to sicer mozhno, s pripombo, da znaki lahko pomenijo tudi kaj drugega, to pa naj bi pokazale raziskave v prihodnosti.

Vrnimo se h kamnorezom. Kot smo zhe omenili, otroci narishejo le tisto, kar je zanje bistveno, in to zelo poenostavljeno. Tako na primer ne moremo lochiti otroshkih risb avstralskih domachinov od risb evropskih otrok, che gre za isti dobro znan predmet. Otroshka risba je sestavljena iz manjshega shtevila osnovnih geometrichnih enot – tochke, chrte, odprte in sklenjene krivulje. Ni je mogoche she bolj poenostaviti brez izgube pripovedi ali smisla. Isto velja za kamnoreze; poenostavljanje nujno vodi k vsebinski podobnosti, prispodobe istih predmetov – sonca in meseca – pa do skoraj zanesljive enakosti.

 

Pokopalishche na Jelenjem otoku v Oneshkem jezeru je najvechje znano pokopalishche iz mlajshe kamene dobe v Evropi. Izkopanine grobov kazhejo, da so bili domachini na podobni kulturni ravni kot tedanja plemena bolj na jugu. Mrliche so pokrili najprej z rdecho okro in shele potem z zemljo; podobno so veliko kasneje delali tudi Herodotovi »poljedelski« Skiti vzhodno od Dnepra [60]. Na Jelenjem otoku pokopani pokojniki so bili blizhnji sorodniki kamnorezcev ali pa so bili tudi sami kamnorezci, kar smo ugotovili iz pogrebnih prilog in iz kamnoreznih upodobitev zhezel. V gozdovih na vzhodem bregu jezera, zlasti v blizhini Besovega nosa, so nashli tudi ostanke naselbin iz mlajshe kamene dobe.

Na zgodnji slovanski zhivelj spominja tudi ime Poveneshkega zaliva, ki je po rusko Povenetskaja gubá (sl. 5). Finci imenujejo Ruse – Venelainen, to ime pa je v ochitni zvezi z Veneti, v katerih nekateri vidijo Protoslovane. Domachini ob zalivu so bili prvotno lahko protoslovanskega porekla. O tem prichajo tudi ostala okolishka krajevna imena ruskega izvora (tudi ime jezera), ki nikakor ne morejo biti le prilagojena iz finshchine. To seveda ne pomeni, kakor tudi ne zanika, da zadevna imena izvirajo iz mlajshe kamene dobe. Toponimi, kot je na primer Medvezhegorsk, pa so seveda nastali veliko kasneje.

 

In kako je z imenom polotoka Peri nos? Nos je ruski izraz za polotok, izvor besede Peri pa she ni zadovoljivo pojasnjen. Znachilno je, da je po mnenju raziskovalcev to zelo star toponim, morda izvira celo iz kamene dobe.

Laushkin [17] je zavrgel P. Shvedovo razlago, po kateri je izvor tega imena finska beseda »pelli« – zrcalo. Zavracha tudi razlago Linevskega, da naj bi bil izvor udmurtski demon Tol-Peri, duh viharjev; Udmurti namrech nimajo prav nichesar skupnega s Karelijo. Laushkin tudi meni, da ime Peri ne more biti izpeljano iz ruskega jezika, temvech naj bi prishlo od Karelcev, ki imenujejo hudicha »piru« ali »perkel«; slednje pa je podobno nashemu izrazu »parkelj«, ki je verjetno izpeljan iz grshkega pojma »parke«, to je sojenice in rojenice [61]. Iz tega naj bi bilo izpeljano ime rta, ki je sosed rta Besov nos (sl. 9 in 10).

Laushkin dopushcha tudi mozhnost, da je polotoku dal ime neki drug narod, ki kamnorezov ni imel za »hudichevo delo«. Najverjetneje naj bi bili to Protosamojedi, saj se pri njih bozhanstvo sonca imenuje »Pejve«. Pod finskim vplivom naj bi to preshlo v »Peri«, ruski prevod pa je »Bes« (tj. hudich).

Vse te razlage s hudichem in podobno so po moje neprimerne, che bi naj bi bilo ime tam zhe od predzgodovinskih chasov. Vpeljava pojma hudicha pomeni, da je ime lahko nastalo shele po pokristjanjenju prebivalstva.

Predstavimo she eno razlichico, znachilno po tem, da ji ruski raziskovalci nikdar niso posvechali pozornosti. Omenili smo zhe mozhnost, da so bili stari Onezhci verjetno Protoslovani, kot bi sledilo iz razlike med oneshkimi in belomorskimi kamnorezi, pa tudi iz vsebine oneshkih kamnorezov.

V bajeslovju vseh Slovanov je eden glavnih bogov Perun [62, 63, 64, 65], pri Baltoslovanih znan kot Perkunas, bog gromovnik, najvishji bog. Njegova sanskrtska vedska razlichica je Parjanya, povezan z dezhjem – semenom, ki oplodi mater zemljo, pa tudi s soncem, gromom in nevihto. Tako imamo tudi povezavo Peruna s plodnostjo, s soncem, s poljskimi deli, zhrtvovali pa naj bi mu tako ujetnike kakor zhivino.

Neposredno zvezo Perkunasa s sonchnim bozhanstvom kazhe litovska pripovedka, ki naj bi nastala pod finskim vplivom: nebeshki kovach (Perkunas) osvobaja sonce in ga vrzhe na nebo; pozimi je sonce namrech ujeto in nevidno, kladivo, ki pomeni strele, pa razbije oblake in osvobodi sonce. Druga pripovedka pripoveduje o boju Peruna z Velesom, bogom podzemlja. Perun je ozhenjen s Soncem, ki vsak vecher zaide k Velesu, zjutraj pa se vrne (osvobojeno) k Perunu. Po tej pripovedki je chashchenje sonca neposredno povezano s chashchenjem Peruna in z obredi plodnosti. Tako bi naj bilo ime »Peri« izpeljano iz imena »Perun«, Peri nos bi bil torej »Perunov rt«.

Perkunas ali Perun je povezan tudi z ognjem in z rdecho barvo [66]. Oneshke skale so iz temnordechega granita, pokojniki na Jelenjem otoku pa so bili, kot smo zhe omenili, pred pokopom najprej posuti z rdecho prstjo (okra – zhelezovi minerali).

 

 

 

Povzetek

 

Stari Onezhci so izbrali vzhodno obalo Oneshkega jezera za svoje »sonchno« svetishche zaradi dolochenih zemljepisnih posebnosti. Obala poteka priblizhno od juga proti severu, njeni rti pa so usmerjeni proti zahodu. Vechina rtov in blizhnjih otokov lezhi vsaj v eni od smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob letnem ali zimskem sonchnem obratu. Te smeri so bile osnovno merilo za izbiro polozhaja kamnorezov. Po tem merilu je bil tudi Jelenji otok izbran za pokopalishche, prav tako pa so po njem verjetno razporejene skupine kamnorezov posameznih nahajalishch v medsebojnih razmerjih.

Domnevamo, da so stari Onezhci lovski potomci poljedelcev, priseljenih z juga. Zato je trojica na Besovem nosu kot najstarejsha skupina kamnorezov izraz prvotnega chashchenja Velike Matere, osnovnega bozhanstva poljedelskih kultur.

Znachilno je, da ima Velika Mati s kamnorezom Besike (Hudichevke) pravzaprav svoj »oltar«; po Stoliaru je to nadomestilo za totemski steber. Poosebljeno sonce, ki naj bi bilo sredishche in »glavni dejavnik« oneshkega bajeslovja, kakor to trdi Laushkin, pa v celotnem spletu kamnorezov nima oltarja. Kamnorezi sonchnih znakov so v primeri s kamnorezom Velike Matere stokrat (za dva reda velikosti) manjshi. Nikjer niso upodobljeni izolirano v sredishchu ostalih kamnorezov, kot je lochen kamnorez Velike Matere. Zdi se, da so stari Onezhci chastili tudi ptiche, jelene in lose, saj so to najbolj pogoste figure na kamnorezih.

To je v nasprotju z mnenjem, da so bili stari Onezhci predvsem chastilci sonca. Po vsem sodech, so v glavnem ostali zvesti Veliki Materi. Sonce je sicer nedvomno zavzemalo v njihovem bajeslovju vazhno in sredishchno vlogo, ne moremo pa trditi, da so v njem videli poosebljeno vrhovno bozhanstvo. Cheprav glavni »dejavnik«, je bilo sonce podvrzheno volji drugega bozhanstva, verjetno Velike Matere. Na to kazhe chashchenje plodnosti, ki preveva celotni splet podob na kamniti Strehi. Velika Mati je zmeraj prisotna, v dobrem in v slabem, sonce pa ni vsemogochno, saj zahaja in v zimskem chasu izgubi skoraj vso moch. Perun je zato logichen posrednik med soncem in Veliko Materjo.

V glavnem smo se omejili na kamnoreze skale, imenovane Streha (shranjene v peterburshkem Eremitazhu). Ugotovili smo, da je medsebojni polozhaj posameznih kamnoreznih podob dolochen po istem merilu, kot velja za ostala nahajalishcha. Kamnorezi na Strehi so tako razporejeni v smereh sonchnega vzhoda in zahoda ob letnem in zimskem sonchnem obratu. V vsakem kamnorezu smo ugotovili vsaj eno znachilno tochko, ki bolj ali manj dolocha tezhishche ali kako drugo posebnost podobe. To so bile orientacijske tochke za dolochitev medsebojnih razmerij. Ugotovili smo, da poleg smeri po gibanju sonca obstajajo she druge, ki imajo deloma podobno nalogo in so pravzaprav odvisne od sonchnih. Znachilne tochke posameznih kamnorezov lezhijo na krozhnicah, ki imajo sredishcha v drugih znachilnih tochkah; dolochene tochke so v enaki oddaljenosti od drugih ustreznih.

Svoje glavno geometrichno pravilo so stari Onezhci zastavili s pomochjo enakokrakega pravokotnega trikotnika, ki je dolochen s tremi tochkami, vklesanimi na Strehi, in s podobo para ptichev v sredishchu te skupine kamnorezov v enaki oddaljenosti od prvotnih kamnorezov – severnega glavnega polozhaja ter prispodob vzhodnega in zahodnega sonca. Kraka trikotnika sta enako velika kot podoba velikega zhezla, ki prav tako sodi k prvotnim kamnorezom Strehe. Trikotnik je tako usmerjen, da je prvi krak gleda v smeri vzhoda, drugi pa juga. Znotraj trikotnika se nahaja chetrta tochka, ki z ostalimi tochkami trikotnika dolocha glavne smeri polozhjev podob. Krozhnice s polmerom, enakim krakoma trikotnika, in s sredishchi v vseh shtirih tochkah trikotnika (in tudi v sechishchih), pa delijo geodetsko povrshino Strehe v periodichna podrochja. Premice, katerih smeri dolochajo pari tochk, ki so sredishcha ali sechishcha krozhnic, pa kazhejo ostale smeri, po katerih so bili razporejeni kamnorezi Strehe. To je omogochilo tudi vechslojno, smiselno globljo povezanost kamnorezov.

Geometrichno pravilo sovpada s smerjo vzhoda in zahoda sonca ob zimskem obratu v takratni dobi, saj znasha kot med temi smermi priblizhno 60 stopinj, ki je tudi osnovni kot, pod katerim se sekajo premice smeri, dolochenih s sosednjimi sredishchi krozhnic. Tako je to geometrichno pravilo odrazhalo tudi bozhanski znachaj sonca, kakor so ga tudi smeri vzhodov in zahodov ob obratih.

Prispodobnost vzhodov in zahodov sonca ter zimskih in letnih obratov v smislu dobro in zlo, svetloba in tema, toplota in mraz, zhivljenje in smrt smo z ustreznimi smermi uporabili za ugotavljanje kamnorezov kot prispodob arhetipov. Tako smo ugotovili kamnoreze, ki predstavljajo zhivljenje in plodnost, smrt in rojstvo, vechni krog zhivljenja ter posvetitev in uvajanje v novo zhivljenjsko dobo. Vse govori o chashchenju plodnosti v matriarhalni kulturi, saj je osrednja podoba kamnorez uroborosa – kache, ki grize svoj rep, zhenske, ki rojeva in pozhira otroke.

Kamnorezi, ki predstavljajo cholne, so v bistvu merske lestvice. Njihova geometrijska povezanost kazhe, da so imeli vlogo nomogramov v koledarske namene. Z njimi so Onezhci dolochali enakonochje in shtevilo dni do njega ali po njem, selitveni chas velike divjadi in trenutno oddaljenost chred; glede slednjih so natanchneje dolochali datum tudi s pomochjo prihoda in odhoda ptic selivk. Juzhni choln je kot merilo pomagal skupaj z obema glavnima polozhajema pri dolochanju poldneva, ostali dele dneva pa je kazala razlichna osvetljenost obeh kril Strehe.

Geometrichna povezanost kamnoreza zhreca s kamnorezi zhezel, lova in drugih dopushcha sklepanje o zhrechevih »pristojnostih«: dolochanje datumov lova, raznih obredov in verjetno tudi sodstva. Veliko manjshih kamnorezov in njihovih polozhajev, cheprav so razvidni kot podobe, pa ni mogoche obrazlozhiti brez globljega poznavanja bajeslovja Onezhcev.

Podoba zhreca z dvema zhezloma nakazuje tudi nachin, kako je dolochal pomembne smeri. Preluknjane kamnite in koshchene diske je polagal na kamnoreze, v luknje je vstavil zhezla. Sovpadanje njihovih senc ali njihovo prekrivanje v smeri sonca je dolochalo smer. Ustrezno oddaljenost je verjetno ugotovil z vrvico.

Dolochanje lova, mogoche tudi praznikov, ni dopushchalo nikakrshnih poljubnih korakov. Postopek je moral biti strogo kodificiran, saj je bilo od tega odvisno prezhivetje velikega dela plemena, pa tudi »dushevni mir« chlanov v zvezi obredi, ki naj bi zadovoljili usodne nadnaravne sile.

Drugache je bilo glede prerokovanj in nasvetov. Vidnost izhodishchnega kamnoreza je bila odvisna od vremena, polozhaja sonca ali pa je bil morda izbran z zhrebom. Neznana pravila, ki so imela opisani geometrichni pomen, so dolochila zaporedje kamnorezov, ki so kot prispodobe, z zhrechevo razlago, sporochale pripoved, napoved ali pojasnilo. Pri tem verjetno niso bili pomembni le kamnorezi na Strehi, marvech tudi drugi iz sosednjih skupin. Tako se bajeslovni, »gospodarski« in »preroshki« znachaj Strehe zdruzhujejo v geometrichni povezanosti kamnoreznih podob in v njihovi vechstranski funkcionalnosti.

 

Primerjava kamnorezov Oneshkega jezera z ostalimi v Kareliji, zlasti pa ob Belem morju, kazhe, da je bila kultura Onezhcev popolnoma razlichna od drugih okolishkih kultur. Ni verjetno, da bi nastali dve popolnoma razlichni kulturi v istem chasu, v priblizhno istem zhivljenjskem okolishu pri plemenih istega izvora, pripadniki obeh so bili lovci, kasneje tudi zhivinorejci; v nashem primeru naj bi shlo za protougrofinska plemena. Belomorske in ostale karelske kamnoreze lahko po njihovi »vsebini« oznachimo kot protougrofinske, oneshkih pa nikakor ne.

Chashchenje Velike Matere in plodnosti, vlogo sonca in sposobnost dolochanja datumov v okviru iste kulture lahko razlozhimo le z neko predhodno poljedelsko kulturo z juga, ki je s prihodom na sever v Karelijo postala lovska, ohranila pa je v glavnem svoje prvotno bajeslovje in ga v novih okolishchinah dopolnjevala z ustreznimi novostmi. Kasnejshi vplivi ostalih plemen v Kareliji so vidni v drugotnih, mlajshih kamnorezih v drugih nahajalishchih.

Predhodno matriarhalno kulturo Velike Matere pa so lahko tedaj imela le protoslovanska plemena z juga, delno zhe poljedelska. Slovansko bajeslovje in verstvo s Perunom Gromovnikom kot najvishjim bozhanstvom, ki z dezhjem oplaja zemljo – Veliko Mater, njegov boj z Velesom za zheno, ki je Sonce, kot govorijo baltoslovanske pripovedke, vsebuje vse bistvene znachilnosti bajeslovja Onezhcev, kot smo jih razbrali iz kamnorezov Strehe. Na obeh straneh gre za avtentichno (proto)slovansko funkcionalnost nasprotij – dobrega in zlega, svetlobe in teme, dneva in nochi ...

V dobi pokristjanjevanja je dobila trojica kamnorezov »hudichev« znachaj; tako so ji menihi s krizhem odvzeli moch, kamnorezi na Perem nosu pa so bili tako kompleksni, da jih menihi niso imeli za nevarne. Zato je tudi ostalo staro ime Peri nos, ki je verjetno izpeljano iz Peruna.

Povenetskaja gubá, izvirno rusko ime zaliva v Oneshkem jezeru, pa verjetno ni brez zveze s tamkajshnjimi protoslovanskimi staroselci Veneti.

 

 

Slike

 

 

 

 

Sl. 18

 

Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih kakor tudi smer vzhod-zahod, gledano s pomozhnih tochk: pz – poletni zahod, zv – zimski vzhod, pv – poletni vzhod, zz – zimski zahod:

1 - severna pomozhna tochka;

2 - juzhna pomozhna tochka;

3 - oche, mati, spolno obchevanje in otrok kot prispodoba zhivljenja, plodnosti in stvarjenja: kamnorez Stvarjenje;

4 - mrtvi lovec in zver: kamnorez Smrt;

5 - lov, lovec ubija losa ali jelena: kamnorez Zhrtev;

6 - umetno razdevichenje: kamnorez Posvetitev; pleshocha nosechnica na ribi, nastajajoche zhivljenje, povezava z plodnostjo: kamnorez Plodnost;

7 - mati, ki poraja in pozhira otroka: kamnorez Uroboros.

 

Smeri sonchnih vzhodov in zahodov ter »repov« pomozhnih tochk:

Tochka 1: zgornja smer je smer sonchnega zahoda ob zimskem obratu, spodnja je pravokotnica na smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu, slednja pa kazhe na podobo Posvetitve (6)- zachetek, oslabelo sonce zachne pridobivati moch; smer sonchnega vzhoda ob poletnem obratu kazhe na podobo Stvarjenja (3) – sonce je na vishku svoje mochi, smer sonchnega zahoda ob poletnem obratu kazhe na podobo Zhrtve (5)– sonce zachne slabeti, podoba Smrti (6).

Tochka 2: zgornja smer je smer zahoda sonca ob zimskem obratu in kazhe na Uroboros (7) kot rojstvo in smrt; spodnja smer je pravokotnica na smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu; smer sonchnega vzhoda ob poletnem obratu pa kazhe spet Uroborosa (7).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 19

 

Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih kakor tudi smer vzhod-zahod. Smeri so ponovno vneshene na tochkah, kjer se nahaja sechishche vech smeri in kjer so znachilne tochke raznih kamnorezov, ki nato kazhejo na naslednje podobe. Tako postaja razvidna povezava med razlichnimi podobami. Smeri vzhodov iz ene podobe k neki drugi so verjetno pomenile pozitivno spremembo glede na prvo podobo, smeri zahoda pa slabo. Prehodi iz dobrega v slabo ali obratno so najbrzh ustrezali letnim in zimskim smerem.

Iz sechishch premic pri Uroborosu je sestavi podob svoj pomen, pomen dobrega ali zlega, tukaj razvidno, da je imel tudi vsak del podobe svoj pomen v skupnem sestavu (zhivljenje, boj, smrt).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 20

 

Razchlenjene smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob letnem (zgoraj) in ob zimskem (spodaj) obratu. Nekaj smernih povezav med podobami je poudarjeno.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 21

 

Povezave podob s smermi, dolochenimi iz znachilnosti samih podob.

Zgoraj: To so smeri »repov« pomozhnih tochk, zhezel in polozhajev posameznih podob.

Spodaj: K smerem zgornje slike so dodane smeri, ki jih dobimo s povezavo znachilnih tochk podob. Iz vseh je razvidno, da pri vechini smeri lezhi vech znachilnih tochk na eni premici.

Zmeshnjava smeri je navidezna. Ne le, da lezhi vech znachilnih tochk na eni premici, vech premic se seka v istih tochkah. Geometrichno to pomeni, da dolocha njihove smeri neko skupno pravilo. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 22

 

Zgoraj: Znachilne smeri, dolochene z »repi« pomozhnih tochk, s polozhaji zhezel in nekaterih podob (Uroborus, Zhrec in Plesalec). Premice sekajo ali pa se dotikajo vech podob v znachilnih tochkah.

Spodaj: Smeri vseh premic so dolochene z usmerjenostjo zhezel 1, 2, 3 in 4. Zadnji zhezli sta dejansko vzporedni. Vsaka smer, ki je dolochena z neko lastnostjo podobe, ima svoje vzporednice skozi druge znachilne tochke podob. Tudi to je eno od pravil, po katerih so bile razporejene posamezne podobe.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 23

 

Smeri, dolochene z zhezli, z »repi« pomozhnih tochk, z »repi« glavnih polozhajev in z nekaterimi figurami, kot so zhrec, maska, labod ipd. Smeri so naneshene tako, da se sekajo v poljubno izbrani tochki izven vseh kamnoreznih podob. Priblizhna tezhishcha smeri so poudarjena in razvidno je, da se smeri bolj ali manj kopichijo v dvanajstih skupinah. Smeri, dolocheni z Uroborosom, pa sta med sabo skoraj pravokotni in lezhita rahlo odklonjeno od smeri sever-jug ter vzhod-zahod, zunaj skupin.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 24

 

Razdalje med znachilnimi tochkami podob. Krozhnice imajo sredishche v teh tochkah, njihov polmer pa je dolochen z oddaljenostjo med tochkami; sicer so poljubno izbrane.

Razvidno je, da ima vechina znachilnih tochk nekaj drugih ustreznih tochk v isti oddaljenosti.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 25

 

Razchlenitev znachilnih tochk po enaki medsebojni oddaljenosti, dolocheni s krozhnicami enakega polmera.

Zachetek je poljubno izbran – prvo sredishche je prispodoba Stvarjenja 1, polmer pa oddaljenost do tochke 2 – prispodobe Uroborosa. Krozhnica s sredishchem v 2 in enakega polmera da tocko 3 s prispodobo Posvetitve, od tod na zhezlo 4, s tega pa ne dosezhemo nobene znachilne tochke vech. Nadaljujemo z juzhno pomozhno tochko 5, iz katere dobimo tochko 6 na drugem zhezlu, od tod pa tochko 7 s prispodobo zahajajochega sonca, od tod dobimo tochko 8 Uroborosa – otrok, ki ga mati pozhira; nato severno pomozhno tochko 9, pa tochko 11 glavnega zhezla, iz katere pridemo spet na tochko 6. Nadaljujemo iz tochke 11 z zhezlom do pomozhne tochke 12, nato nazaj, skoraj na tochko 3, ki je Posvetitev. Iz tochke 6 smo dobili tudi tochko 13 s prispodobo Smrti, od tod pa tochko 14 z mersko lestvico za dolochanje jesenske selitve jelenov, od tod do Zhreca 15, ki nas vodi na pomozhno tochko 16 in na zachetek merske lestvice 17 za dolochanje spomladanske selitve jelenov. Nadaljujemo lahko tudi s pomozhne tochke levo od 16, ki nas vrne na tochko 3, itd.

 

 

 

 

 

 

Sl. 26

 

Smeri in oddaljenosti iz podobe severne pomozhne tochke 1:

2 - Stvarjenje – sonchni vzhod ob letnem obratu;

3 – Posvetitev in Plodnost – sonchni vzhod ob zimskem obratu;

4, 4’ – Smrt in Zhrtev – sonchni zahod ob letnem obratu;

5 – zhezlo – sonchni zahod ob zimskem obratu;

6 – prva smer dana iz prvega „repa“ tochke 1;

7 – druga smer dana iz drugega „repa“ tochke 1;

8 – smer sever – jug iz tochke 1;

9 – smer Zhreca na tochko 1;

10, 11 smeri na vzhodni pomozhni tochki.

 

Krozhnice povezujejo najmanj tri znachilne tochke, enako oddaljene od tochke 1. Povechana podoba severne pomozhne tochke je desno zgoraj.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 27

 

Smeri in oddaljenosti iz juzhne pomozhne tochke:

1 – severna pomozhna tochka;

1’ – juzhna pomozhna tochka;

2 - Stvarjenje – sonchni zahod ob letnem obratu,

3 – Uroboros (porod) – sonchni zahod ob zimskem obratu;

4 – zhezlo – sonchni vzhod ob zimskem obratu;

5 – Uroboros (umor) – sonchni vzhod ob letnem obratu;

6 – pomozhna tochka, smer povezuje zhezlo, Smrt in vzhajajoche sonce;

9, 10 – smer povezuje pleshocho nosechnico in brejo koshuto;

11 – zhezlo pri 5 z lovskim pobojem;

12 – zhezlo pri 4 z divjachino (los, ptice).

 

Krozhnice povezujejo enako oddaljene znachilne tochke, ki niso posebej oznachene – npr. Zhrec, Posvetitev, Plodnost, divjad; Stvarjenje s plesalcem itd.

Ochitno je, da so podobe razporejene somerno s severno pomozhno tochko glede na sonchne vzhode in zahode ob obratih kakor tudi po nekaterih drugih smereh. Ta dvojnost nazora je povsod prisotna. Povechana podoba juzhne pomozhne tochke je desno zgoraj.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 28

 

Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih, smeri na znachilne tochke posameznih podob in krozhnice njihove oddaljenosti – vse v odnosu na znachilne tochke Uroborosa. Nasproti si lezheche znachilne tochke so povezane s premicami, nekatere she s krozhnicami, nekatere pa samo s krozhnicami. Podobno velja za vsako podobo – po pravilu razporeda podob med seboj. Povechana podoba Uroborosa je levo spodaj.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 29

 

Odnosi med podobama Stvarjenja (povechano levo spodaj) in Smrti (povechano desno zgoraj). Neposredne povezave ni, drugache pa so povezave chez Uroboros in chez pomozhne tochke. Cholni so tudi povezani v splet, mogoche samo nakljuchno in posredno, saj so vse podobe v medsebojni zvezi. 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 30

 

Odnosi med kamnorezom Posvetitev (umetno razdevichenje) in ostalih kamnorezov. Neposredna zveza s Stvarjenjem, Uroborosom, osnovnimi tochkami trikotnika, nosechnico - Plodnostjo in Zhrecem. Znachilne so tudi oddaljenosti do osnovnih polozhajev, sonchnih znakov in pomozhnih tochk. 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 31

 

Mozhni geometrijski sredishchi skupine kamnorezov. Oznachene so smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih. Ponirka (povechano levo spodaj) stojita na premici, ki je smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu, in gledata v smeri od sonca. Laboda nad njima stojita na premici v smeri sonchnega zahoda ob letnem obratu in gledata ravno tako stran od sonca. Zgoraj – priblizhno enaka oddaljenost od obeh podob sonca; spodaj – enaka oddaljenost od obeh podob sonca in od severnega glavnega polozhaja.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 32

 

Smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih iz kamnoreznih tochk in iz oddaljenosti nekateri znachilnih tochk do njih.

Zgoraj je smer sonchnega zahoda ob letnem obratu v smeri svernega glavnega polozhaja, spodaj pa v smeri juzhnega. Zgoraj je smer sonchnega zahoda ob zimskem obratu v smeri Zhreca, spodaj pa je smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu v smeri istega.

 

 

 

 

 

 

Sl. 33

 

Kamnorezi zahodnih cholnov – merskih lestvic, kakor so se ohranili na okrushku Strehe [6].

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 34

 

Dolochevanje enakonochja s »cholni« - nomogrami. Skrajni levi choln ima 21 veslachev – stopnic, razporejenih v skupinah 6, 7 in 8 veslachev; to spominja na tri tedne. Sechishce premic in daljic 1 je tudi tochka, iz katere je kot dnevnega pomika sonchnega zahoda (ali vzhoda) ob enakonochju podan priblizhno z zornim kotom sosednjih stopnic. Tam se sekata tudi premici smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob poletnem obratu. Tochka 1 je sredishche manjshe krozhnice, ki spaja Uroboros (umor) s podobo zahajajochega sonca, tochka 2 pa je sredishche vechje krozhnice, ki tudi spaja vech znachilnih tochk. Enako velja tudi za ostala sechishcha daljic.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 35

 

Pri teh dveh cholnih, drugache kot pri zahodnih, ne moremo rechi, da so veslachi posamezno razpoznavni. Cholna sta she bolj podobna merskim lestvicam. Ob njiju upodobljene ptice razlagamo kot pri zahodnih lestvicah, da se lestvice nanashajo na njihovo selitev. Razlichni usmerjenosti ptic bi lahko pomenili prihod ali odhod s severa ali z juga, proti severu ali proti jugu.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 36

 

Cholni – merske lestvice. Na kamniti Strehi je bilo upodobljeno 7 cholnov-lestvic. Cholni kot merske lestvice so imeli koledarski namen, zlasti za dolochanje chasa selitev velike divjadi – severnih jelenov in losov.

 

Pomladanska selitev divjadi na sever za Onezhce verjetno ni bila tako vazhna kot jesenska. Velike zaloge mesa ni imelo smisla narediti, saj se je meso poleti pokvarilo, obenem pa je bilo tudi dovolj manjshe divjadi, ptic in rib. Selitev na sever je lahko povezana z lestvico 5, chreda losov je usmerjena neposredno nanjo. Prvi los je v spremstvu z mladichem, razlichne velikosti tistih, ki mu sledijo, pa so verjetno merilo za shtevilo zhivali. Zadnji los ima na glavi poseben znak.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 37

 

Povezave podobe lova (povechano desno zgoraj) z znachilnimi tochkami ostalih podob. Te povezave so verjetno bile osnova za obredno dolochanje zachetka lova, odvisnega od selitve velike divjadi.

Zachetna in konchna tochka lestvice pri selitvi velike divjadi (povechano desno spodaj) na jugovzhod sta tochki sredishch zachetnih krozhnic, katerih polmer je oddaljenost od lestvic. Ostale so bile dolochene iz sechishch in drugih znachilnih tochk podob. Znachilna je povezanost s prvotnimi kamnorezi – podobami sonca ter s severnim in juzhnim glavnim polozhajem.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 38

 

Povezave kamnoreza Zhreca – povechano desno zgoraj. Oprsje smo izbrali za znachilno tochko podobe. Zhrecheva »orodja« so zhezla, k njegovim nalogam pa sodijo ocene za lov, praznike in sodstvo. Prikazane so povezave, ki naj bi ustrezale tem merilom. 1, 2, 3 in 4 so osnovne tochke trikotnika. V smeri urinega kazalca:

- smer vzhod – zahod prechka proti zahodu geometrichno sredishche 4 in priblizhno juzhno pomozhno tochko;

- prispodoba zahajajochega sonca 5 in druga juzhna pomozhna tochka lezhita na isti premici;

- zachetek skrajne zahodne lestvice 6 in podoba Stvarjenja 7 sta na isti premici. Ta seka premico smeri zhezla 8, ki povezuje mesechevo podobo, selitev na jugovzhod in brejo losovo samico 9 na vzhodu;

- smer zhezla 10 povezuje konec skrajne zahodne lestvice s podnozhjem Zhreca skoraj neposredno skozi geometrichno sredishche 4, zhezlo 10 je priblizhno vzporedno z vzhodnim zhezlom 14;

- podnozhje Zhreca ali premica, na kateri »stoji« zhrec 12a, je vzporednica smeri velikega zhezla 12;

- smer podobe dvoglave ptice 13 prechka rodni del Uroborosa, to smer seka tudi druga, dolochena z vzhodnim zhezlom 14, kot med smermi vzhodnega 14 in zahodnega zhezla 8 je pribl. 30 stopinj;

- smer sonchnega zahoda ob poletnem obratu dolocha smer lestvice jugovzhodne selitve 15;

- smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu 16 je v smeri osnovne tochke 3 trikotnika (primerjaj sl. 38);

- smeri postave Zhreca in njegovih zhezel prechkajo osnovno tochko 1 trikotnika in povezujejo severno pomozhno tocko 17;

- smer proti severnemu glavnemu (18) polozhaju povezuje podobo Posvetitve in podobo Plodnosti z Zhrecem;

- smer proti severu povezuje selitev proti severu in zachetek severne lestvice chez sechishche (19) smeri zhezel 8 in 14, tako je tudi povezava z vzhodno lestvico;

- smer sonchnega zahoda ob zimskem obratu kazhe na vzhodno tochko 2 trikotnika;

- smer sonchnega vzhoda ob letnem obratu kazhe na konec juzhne lestvice;

- vzhodno zhezlo 14 je povezano chez podobo Smrti z Zhrecem;

- vzhodni pomozhni tochki povezujeta z Zhrecem podobo losa in chaplje (?, pri prihodu z juga ali pa selitvi na sever.

 

Razdalje in povezave podob so razvidne iz krozhnic. Skoraj vsi zachetki in konci lestvic lezhijo na krozhnicah, ki jih povezujejo z drugimi znachilnimi tochkami.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 39

 

Verjetno osnovna enota dolzhine. Tochke 1, 2 in 3 so oznachene kot tochke in niso del kakrshne koli podobe, tochka 4 je del podobe para ptic in je sredishchna tochka med sonchnima znakoma in severnim glavnim polozhajem (prim. sl. 28). Njihove medsebojne oddaljenosti 1-2, 2-3, 1-4 so priblizhno enake dolzhini 5 velikega zhezla. Tochka 6, ki je oznachena kot enostaven znak, je tudi v enaki oddaljenosti od tochke 4. Tochka 6 je sechishche smeri Uroborosa, dolochenih z usmerjenostjo obeh otrok. Druge smeri, ki so podane s premicami skozi sechishcha krozhnic in skozi njihova sredishcha, pa nimajo razpoznavnega pomena. Smer 2-3-6 je vzporedna z velikim zhezlom in njene vzporednice povezujejo vech znachilnih tochk razlichnih podob (prim. sl. 22). Tochka 7, ki je ne oznachuje nich, pa lezhi na premici, ki povezuje tochko 3 z vzhodnim sonchnim znakom, na premici, ki povezuje juzhno pomozhno tochko, sredino osrednjega glavnega znaka in tochko 2, ter na premici, ki povezuje zachetek skrajne zahodne lestvice – cholna s podobo Stvarjenja. Tochka 3 lezhi na premici, ki jo dolocha os »mocherada«, ta pa je vzporedna s slemenom Strehe. Spodaj, povechano, ta del Strehe.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 40

 

Trikotnik s sl. 39, krozhnice enote in premice, ki jih dolochajo pari vseh shtirih tochk trikotnika. Vzporednice teh premic so del smeri, ki povezujejo znachilne tochke podob. Trikotnik je »skoraj« pravokoten (~ 92 0 ) na geodetski povrshini Strehe, njegova prenos na ravnino pa je enakokraki pravokotni trikotnik. 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 41

 

Ponovno vnashanje krozhnic s polmerom enote v sechishca krozhnic pokazhe glavno merilo za razpored kamnorezov v skupini kamnite Strehe. Premice, ki jih dolochajo pari sredishch ali sechishch krozhnic, so smeri, ki povezujejo znachilne tochke podob. Te velikokrat sovpadajo ali pa skoraj sovpadajo s smermi sonchnega vzhoda in zahoda ob zimskem obratu, ki tvorijo kot ~ 60,3 0 (za julijansko leto – 4000). Poudarjene so vzporednice s smermi trikotnika pri podobi lovca.

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 42

 

Verjetno sosledje v sestavi in nastanku kamnorezov Strehe. Prvotni kamnorezi – severni in juzhni glavni polozhaj, vzhodno in zahodno sonce – so po mnenju raziskovalcev najstarejshi. Njihova »dejavnost« je tudi najbolj osnovna – kazhejo smeri neba sever-jug in vzhod-zahod. Osnove naslednjih so bili verjetno Uroborus, Stvarjenje in Posvetitev, za njimi pa je bil izdelan celoten splet na osnovi trikotnika 1-2-4 vzhod-zahod, sever-jug.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sl. 43

 

Nekaj kamnorezov z Belega morja. Podoba je sestavljena iz vech posameznih posnetkov. 

 

 

 

Viri, literatura

 

[1] http://www.krc.karelia.ru/section.php?plang=r&id=165 , http://heninen.net/view.cgi?P=petroglfs.jpg&F=petroglif&B=0&L=1

[2] http://www.geocaching.su/; http://bardo.moifoto.ru/ ; Альбом: "Онежское озеро".

http://www.skitalets.ru/photogallery/besovnos_tagan2003/index.htm

[3] http://www.alexg.ru/foto/travel/kareliya/petroglify/besovnos/

[4]http://www.geophoto.ru/; http://smalt.karelia.ru/~petroglyphs/photo_op.html

[5] Ker nisem nashel nobenega ustreznega slovenskega izraza za »petroglyph« ali rusko »naskal'nyj risunok«, sem po zgledu lesoreza sestavil besedo – kamnorez. Po Slovarju slovenskega knjizhnega jezika (2000) pomeni kamnorčz ali kamnoréz isto kot kamnosek in kamnorezec. Torej vech izrazov za delavca in nobenega za izdelek. (Op. avt.)

[6] J. A. Sawwatejew: Karelische Felsbilder; VEB E. A. Seemann Verlag, Leipzig 1984

[7] http://wwwold.krc.karelia.ru/results/projects/petr/index.en.html (ne deluje vech)

http://www.krc.karelia.ru/section.php?plang=r&id=165 (novo)

[8] http://www.vottovaara.ru/karelia/drevnije/petroglif/ ; Ю.А. Савватеев: Наскальные рисунки Карелии П-ск 1983

1983 (Petrozavodsk)

[9] http://heninen.net/peura/  ; Оленеостровский могильник

[10] N. N. Gurina: Olejneostrovskij mogilnik; MIA SSSR, No 47, M. L. 1956

[11] Государственный Эрмитаж, Санкт-Петербург ; http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_2c.html

[12] [6] str. 52

[13] A. Okladnikov: Olen’ zolotye roga. Rasskaz ob okhote za naskal’nymi risunkami. Izdatel’stvo Iskusstvo. Leningrad-Moskva 1964

[14] A. Faradjev: Metaphysical opportunities as a tool of rock art research; International Congress on Rock Art Research, Torino 1995

[15] [6] str. 50

[16] [6] str. 50

[17] K. D. Laushkin: Onezhskoe sviatilishche; ch. II, Skandinavskij sbornik V, Leningrad 1962, str 192

[18] K. D. Laushkin: Onezhskoe sviatilishche; ch. I, Skandinavskij sbornik IV, Leningrad 1959, str. 94

[19] [6] str. 219

[20] [6] str. 59

[21] [6] str. 22

[22] Väino Poikalainen: http://haldjas.folklore.ee/folklore/vol11/carvings.htm

[23] [6] str. 222

[24] [6] str. 10

[25] A. D. Stoliar: Milestones of spiritual evolution in prehistoric Karelia; Folklore Vol. 18&19, Tartu 2001, http://haldjas.folklore.ee/folklore

[26] W. Giegerich: Ontogeny = Phylogeny? A Fundamental Critique of Erich Neumann's Analytical Psychology; SPRING - An Annual of Archetypal Psychology and Jungian Thought, 1975, pp 110-129

[27] E. Neumann: Die grosse Mutter; Walter, Zürich 1997

[28] http://en.wikipedia.org/wiki/Ouroboros

[29] [17]

[30]http://www.ipipan.gda.pl/~stefan/Hiking/Woda/Onega-VII-97/Zdjecia/mapa-onega.jpg

[31] F. P Thielen: Skyplot Pro, Das grosse Astronomie-Paket; Data Becker GmbH 1996

[32] Google Earth

[33] http://de.wikipedia.org/wiki/Kreisgrabenanlage

[34] http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2006-2/imeni_rs22.htm

[35] [6] str. 56

[36] [22] sl. 2

[37] [17] str. 187

[38] [18] str. 190

[39] [17] str. 95

[40] [6] str. 66

[41] [18] str. 215

[42] [6] str. 50

[43] [17] str. 97

[44] H. Haarmann: Universalgeschichte der Schrift; Campus Verlag GMBH, FrankfurtA/M(2.izd.1991)

[45] [25] str. 106

[46] [18] str. 197

[47] Nomogrami so tehnichni diagrami, ki omogochajo grafichno dolochiti vrednost nekega parametra s pomochjo vrednosti na lestvicah (ki niso nujno koordinatne osi).

[48] [18] str. 192

[49] [46], [25] str. 83

[50] [6] str. 244

[51] [6] str. 245

[52] http://en.wikipedia.org/wiki/Old_Kingdom

[53] [17] str. 88

Ali je mozhno, da so shvedski kamnorezi nastali pod vplivom oneshkih? Ime Shvedske, ki je lahko slovanskega izvora, in nasha domneva, da so oneshki kamnorezi delo protoslovanskih plemen, govorita temu v prid. Shvedska bi lahko bila le dedishchina prvotno protoslovanskega zhivlja, ki je bil kasneje germaniziran. Tudi ime Bohuslän, za katero nisem nashel nobenega izvirnega pojasnila, je mozhno razlagati s slovansko podlago. Zadnji del imena »län« je po vseh razlagah nastal iz besede »Land«, »Bohus« pa iz enako imenovanega otoka. »Bohus« lahko razlagamo kot bozhje, che uposhtevamo razlichici bog – boh. Tako bi ime pomenilo »bozhjo dezhelo«.

[54] [6] str. 10, [25] razl.

[55] [25] str 120

[56] [6] str. 243

[57]http://kae.rekvizit.ru/:Канозерo, Оленеостровский могильник Баренцева моря.

[58] http://heninen.net/labyrinth/

[59] V. Shumkin: Monumental art of eastern Lapland as a historical record; Symposium: Rock Art of the circumpolar countries.

[60] M. Anzhur: Vojashka zgodovina bodochih Slovanov, Zalozhnishtvo Jutro, Ljubljana 2006 , str. 23

[61] Drugachno razlago ima M. Snoj: Slovenski etimoloshki slovar, MK, Ljubljana 1977

[62] D.J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanje, Zalozhba DOMUS, Ljubljana 1991, str. 97 (in dalje)

[63] http://www.absoluteastronomy.com/topics/Perun

[64]http://en.wikipedia.org/wiki/Slavic_mythology#Perun_and_Veles

[65] http://www.pantheon.org/articles/p/perkons.html

[66] [62] str.274