Pogum Revija SRP 2006/3

Iztok Vrhovec

 

 

POMENI NEKATERIH MANJ ZNANIH BESED v vrstnem redu kot se pojavljajo v besedilu

 

dihavica tezhko dihanje

zmrzlak zmrzljiv chlovek

udushljiv zadushljiv

znoriti narediti, povzrochiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna

traveja osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi tochkami oboka, obochna pola

ljubovati ljubimkati, vlachugati se

razpecljati potrgati jagode s pecljevine

nebina alpska nebina alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus

smradnica zhleza nekaterih zhivali, ki izlocha smrdljivo snov

gogotati gagati

trznina njiva, ki se pusti neposejana, neposajena; prava trznina: celo leto neposejana, neposajena njiva

izblekniti v naglici izrechi kaj nepremishljenega

konichiti shiliti, ozhiti:

plenjav ki dobro rodi, uspeva

mislivost sposobnost za mishljenje

razkapati se v presledkih drug za drugim oditi

lovacha vlachuga, prostitutka

zkrichavati kriche ponujati za prodajo namenjene stvari

tlapnja blodnja, privid, govorichenje, blebetanje

gonoba unichenje, poguba

hromoten nekoliko hrom

paramnezija motnja spomina, ki se kazhe v zamenjevanju domishljijskih in resnichnih dogodkov

ostuda gnus, kar vzbuja gnus, nemoralen, pokvarjen chlovek

prejeda luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi

izprebistrek chas, trenutek, ko se dushevnemu bolniku vrne zavest

mrachina mrak, mrachnost

kovilje trava krashkih pashnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica

glavarina nekdaj davek od osebe

blod razuzdano zhivljenje, razvrat

izbirek kar ostane po izbiranju, navadno slabshe kakovosti:

abak tudi abakus pri starih Grkih in Rimljanih ploshcha za mehanichno rachunanje

tvojec chlan tvoje druzhine

vsenavzkrizh izrazha polozhaj v neurejeno vechkrat krizhajochih se smereh, neurejenost razporeditve chesa, neurejenost potekanja chesa: otroci so govorili vsenavzkrizh, da kaj poteka medsebojno med vech ljudmi

poplitveti postati plitev

pljunec pljunek

vrtorepiti dobrikati se, prilizovati se

mnozhje mnozhica

znevideti zachutiti nenaklonjenost, odpor do koga

zolj nemiren, nestrpen, siten

njihen njihov

izplati izplakniti, izprati

bolechnina odshkodnina za bolechine

laznina manjshe zhivali, ki lezejo

okisniti postati kisel

drobencljati hoditi s kratkimi, hitrimi koraki

drhtulja elektrichni skat

chrvad chrvi

znevideti zachutiti nenaklonjenost, odpor do koga

pravost pravilnost

pomada mazilo, krema

polzen spolzek, drsen

chutje chustvo, obchutek

mrtvina tkivo, v katerem so prenehali zhivljenjski procesi; mrhovina

moranje nujnost, siljenje

truskati hrupno udarjati, biti, tepsti; hrupno razbijati

cvetana rastline, ki rastejo na dolochenem podrochju; flora

kaptazha umetna zajezitev izvira zaradi izkorishchanja; zajetje

razjaditi razjeziti, razsrditi

zborishche zborno mesto, zborovalishche

mrtvica dushevna otopelost, nedejavnost, mrtvilo

enakshen enak

kronishche zgornji nazobchani del stolpa ali trdnjavskega obzidja

chrvina chrvojedina

shkrlup glivichna bolezen

valpet v fevdalizmu najvishji hlapec na zemljishkem gospostvu, ki nadzoruje tlachane

solznik solzni meshichek

pocureti stechi, spolzeti v tankem curku

shcheperiti postavljati v pokonchen, shtrlech polozhaj;

shcheperiti se dobivati pokonchno, shtrleche perje; biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti. postavljati se, ponashati se: shcheperi se z novo obleko; oblastno, prevzetno se vesti, ravnati

razprshek kar nastane pri razprshitvi

shlabeder in shlabeder obrabljeno, ponosheno obuvalo, zlasti chevelj, copata

hvalichiti pretirano, navadno neupravicheno hvaliti

votlich luknjichasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi; plovec

grobovje vech grobov, grobovi

mrtnjak smrt

okostnik okostnjak

grinjavost bolezen, ki jo povzrochajo prshice; prshichavost

zlobiti se jeziti se, hudovati se

izvreti vreti do konca

zlajnati enolichno, brez poudarkov povedati naucheno besedilo

razdrabljati drobiti

brenkniti s trzljajem po struni povzrochiti trenuten glas, brenkniti na chustveno struno poskusiti vplivati na chustva; zacheti govoriti chustveno

zabrekniti postati po obsegu vechji zaradi nabiranja, pritiska tekochine

ciparna javna hisha

zrkalo zrcalo

strupenec strupena zhival, navadno kacha; hudoben, zloben chlovek

krotovica oteklina, modrica; vozel, zanka

plenjati dobro roditi, uspevati

drobir delci, koshchki zdrobljene snovi

tuberan chlovek, ki ima tuberkulozo

shchavnjek prekmursko: posoda za pomije

shavrast neroden, okoren

bogec manjshalnica od bog; ubozhec, revezh

gnilad kar je gnilo

sponashati ochitati

chud s prilastkom skupek chlovekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava

pametnost lastnost pametnega chloveka

pametovati razmishljati, razglabljati

 

 

 

SPREMNA BESEDA