Iztok Vrhovec
SVOBODA
KOLESELJ
So poti gorja,
bledih steza,
obljub, kompromisov
in nadutih spisov,
neukrotljivih eksplozij,
povozhenih iluzij,
drobnih izdaj
in herojskih vstaj,
begavih pogledov
in bahavih izgredov,
lenivih slabosti,
drobnih radosti,
potuhnjenih molchanj
in nezajezljivih sanj –
zlochinskih zanikanj
in bolechih umikanj,
nedolzhnih otrocharij,
joka in krikov,
besa in vzklikov,
zvedavih dotikov,
oholih vprashanj,
in she vech
in nich manj –
OSTRZHEK
Kdaj se ovedel bosh,
da ne bosh nikoli mozh,
nikoli zhena,
dokler lutka bosh lesena –
polagajoch vse upe svoje,
vihrajoche sanje,
v grozeche spake
in znorele
noje –
SHCHAVNJEK
Tisti, ki neradi se uchijo,
razlagajo – se shtrebaj;
tisti, ki neradi delajo,
pravijo – se muchi in garachi;
tisti, ki trpijo,
prisegajo na – uzhivaj –
Prijazni, ustrezhljivi,
nasmejani, podkupljivi
pojasnjujejo, kritizirajo,
razmejujejo, krivijo,
pridigajo, molijo,
bolehajo, tovorijo,
ustrahujejo, se pritozhujejo,
hlapchujejo, psujejo –
tisti redki, ki kaj vejo,
v glavnem molchijo –
se tiho radostijo,
da nekoch ta
shavrasti
shchavnjek
za vedno
zapustijo.
BOGEC
Pravijo (nekateri):
bog je pravichen
in vzhichen in dober
in junashki –
pravi heroj –
Pravijo (nekateri):
boga ni,
in che bi bil,
bi bil starchek siv,
ubog in betezhen,
ihtav in brezbrizhen,
len in sebichen,
prav nich
dichen –
Pravijo (nekateri):
boga ni in bog je –
v gniladah ljudi,
ki se jim vedno tja mudi,
kjer pendrek bolj peche,
kjer klofuta
bolj michno boli –
MLADOST IN STAROST
Mladost razganja,
mladost razplameneva,
chesarkoli se loti,
vse gromoglasno odmeva –
starost se obotavlja,
jadikuje, sponasha,
se postavlja s spominki,
z nostalgichnimi utrinki –
zrela leta so kakor zakleta –
tlachansko hlapchujesh,
se borish, obupujesh,
hipnotsko malikujesh,
verujesh v kesh –
Tako pribrenchish
do poslednjega cveta;
in ko se zadnjich utrnesh,
se shele dobro zavesh,
da je vse skupaj bila
pretkana natega –
in da od tu
nikdar in nikoli vech
nikamor ne gresh.
ZNANOST
Znanost se igrajo
tisti mladichi,
ki imajo
ravno toliko
pameti,
da se radi
igrajo
pametovanja –
A nikoli
dovolj –
Da bi
doumeli,
da so le
usluzhni
hlapci
na verigah
svojih
steklih
gospodarjev.
LJUDOZHRC
Ljudozhrc si zheli
nekaj
slastno
hrustljavega,
zhilavo
plenjavega,
nekaj s pushko
podrtega,
v sosedovem hlevu
odrtega –
Ljudozhrc si zheli
mogochnih,
ukrivljenih zob,
za svoj ljudozhrski
nasmeh,
ki ga izvabi njegov
pretanjeni
greh.
Ljudozhrc si zheli
brhkih,
cvetochih
nevest
in razigranih,
polnokrvnih
mladencev
za svoje
svechano,
meseno
zdravilo.
Ljudozhrc si zheli
sochnih,
diktatorskih
zvitkov,
polne
brente
kulturno
zrejenih,
zveseljenih
chudi –
Potem zadovoljen
raja med njimi –
in nikdar
in nikoli
ne zapusti
razvajane mize –
dokler ne otrpne v temi –
ne vidi nich,
ne slishi nich,
ne chuti nich,
ga ne zanima nich –
Ne diha vech –
MODROST
Modrost je pochasna hitrost,
modrost je ukaniti norost,
modrost je zgraditi most;
tak, ki sega od brega do brega,
pa nikogar ne bega.
Modrost je stopiti na plan,
ko zasije dan,
in utoniti v mrak,
ko te preganja vrag.
Modrost je kepa spomina,
ki se odzheja od
lastnega vina;
to vino je kri,
kri,
ki tebe zhivi.
SVOBODA
Ko doumesh,
da nihche ® nihche!
nima pojma o nichemer –
razen o svojem psihopatsko
negovanem cekarju poblaznele mode –
si svoboden.