Pogum Revija SRP 2006/3

Iztok Vrhovec

 

 

 

SVOBODA

 


KOLESELJ

 

So poti gorja,

bledih steza,

obljub, kompromisov

in nadutih spisov,

 

neukrotljivih eksplozij,

povozhenih iluzij,

drobnih izdaj

in herojskih vstaj,

 

begavih pogledov

in bahavih izgredov,

lenivih slabosti,

drobnih radosti,

potuhnjenih molchanj

in nezajezljivih sanj

 

zlochinskih zanikanj

in bolechih umikanj,

nedolzhnih otrocharij,

      joka in krikov,

besa in vzklikov,

zvedavih dotikov,

oholih vprashanj,

 

in she vech

in nich manj

 

 


 

 

OSTRZHEK

 

Kdaj se ovedel bosh,

da ne bosh nikoli mozh,

nikoli zhena,

dokler lutka bosh lesena

 

polagajoch vse upe svoje,

vihrajoche sanje,

v grozeche spake

in znorele

noje

 

 


 

 

SHCHAVNJEK

 

Tisti, ki neradi se uchijo,

razlagajo se shtrebaj;

tisti, ki neradi delajo,

pravijo se muchi in garachi;

tisti, ki trpijo,

prisegajo na uzhivaj

 

Prijazni, ustrezhljivi,

nasmejani, podkupljivi

pojasnjujejo, kritizirajo,

razmejujejo, krivijo,

pridigajo, molijo,

bolehajo, tovorijo,

ustrahujejo, se pritozhujejo,

hlapchujejo, psujejo

 

tisti redki, ki kaj vejo,

v glavnem molchijo

se tiho radostijo,

da nekoch ta

shavrasti

                 shchavnjek

za vedno

           zapustijo.


 

 

 

 

BOGEC

 

Pravijo (nekateri):

bog je pravichen

in vzhichen in dober

in junashki

pravi heroj

 

Pravijo (nekateri):

boga ni,

in che bi bil,

bi bil starchek siv,

ubog in betezhen,

ihtav in brezbrizhen,

len in sebichen,

prav nich

dichen

 

Pravijo (nekateri):

boga ni in bog je

v gniladah ljudi,

ki se jim vedno tja mudi,

kjer pendrek bolj peche,

kjer klofuta

bolj michno boli


 

 

 

 

MLADOST IN STAROST

 

Mladost razganja,

mladost razplameneva,

chesarkoli se loti,

vse gromoglasno odmeva

 

starost se obotavlja,

jadikuje, sponasha,

se postavlja s spominki,

z nostalgichnimi utrinki

 

zrela leta so kakor zakleta

tlachansko hlapchujesh,

se borish, obupujesh,

hipnotsko malikujesh,

verujesh v kesh

 

Tako pribrenchish

do poslednjega cveta;

in ko se zadnjich utrnesh,

se shele dobro zavesh,

da je vse skupaj bila

pretkana natega

 

in da od tu

nikdar in nikoli vech

nikamor ne gresh.


 

 

 

 

ZNANOST

 

Znanost se igrajo

tisti mladichi,

ki imajo

ravno toliko

pameti,

da se radi

igrajo

pametovanja

 

A nikoli

           dovolj

 

Da bi

doumeli,

da so le

usluzhni

hlapci

na verigah

svojih

steklih

gospodarjev.

 


 

 

 

LJUDOZHRC

 

Ljudozhrc si zheli

nekaj

slastno

hrustljavega,

zhilavo

plenjavega,

nekaj s pushko

podrtega,

v sosedovem hlevu

odrtega

 

Ljudozhrc si zheli

mogochnih,

ukrivljenih zob,

za svoj ljudozhrski

nasmeh,

ki ga izvabi njegov

pretanjeni

greh.

 

Ljudozhrc si zheli

brhkih,

cvetochih

nevest

in razigranih,

      polnokrvnih

mladencev

za svoje

svechano,

     meseno

zdravilo.

 

Ljudozhrc si zheli

sochnih,

diktatorskih

     zvitkov,

polne

brente

     kulturno

zrejenih,

           zveseljenih

chudi

 

Potem zadovoljen

raja med njimi

in nikdar

in nikoli

ne zapusti

razvajane mize

 

dokler ne otrpne v temi

      ne vidi nich,

      ne slishi nich,

      ne chuti nich,

      ga ne zanima nich

 

Ne diha vech

 


 

 

 

MODROST

 

Modrost je pochasna hitrost,

modrost je ukaniti norost,

modrost je zgraditi most;

tak, ki sega od brega do brega,

pa nikogar ne bega.

 

Modrost je stopiti na plan,

ko zasije dan,

in utoniti v mrak,

ko te preganja vrag.

 

Modrost je kepa spomina,

ki se odzheja od

lastnega vina;

to vino je kri,

kri,

ki tebe zhivi.


 

 

 

 

SVOBODA

 

Ko doumesh,

da nihche nihche!

nima pojma o nichemer

 

razen o svojem psihopatsko

negovanem cekarju poblaznele mode

 

si svoboden.

 

 

 


MEDDOBJE (IN MEMORIAM)