Pogum Revija SRP 2006/3

Iztok Vrhovec

 

 

NAIVNOSTI

 

 

BREZ

 

Brez tvojih ust shepetajochih,

plamenechih isker tvojih rok,

brez viharjev tvoje sape,

v meni kri okameni –

 

zdivja razklana misel,

umolkne tihi mir srca,

zhuborenje hudournikov pomladi

ugasne in zaspi –

 

in nich –

nich ga ne obudi –

le ti, le ti,

le ti.


 

 

 

 

MOJA LJUBEZEN

 

 

Moja ljubezen

te bozha, ljubkuje,

 

poljublja, objokuje,

se smeji,

moleduje,

 

si nadene ochi,

da lahko tvoje obchuduje,

 

si chevlje razvezhe,

da lahko tvoje obuje,

 

se v kozho ovije,

da se tvoje dotika,

 

si pamet sposodi,

da te malo bolj

mika,

 

se vsako jutro, na vιcher

ochedi, umije;

zhvechi, melje,

sanja, snuje,

stopica v sluzhbo,

razmiguje ude –

 

vse le zato,

da lahko s tabo

pleshe, vpije,

joka, krichi,

 

se s tabo veseli,

da si z njo

ti.


 

 

 

 

PREVARA

 

Kaj je prevara?

Ali od tega

umresh?

 

Kaj je prevara?

Je to tisto,

ko se v

jecho

zapresh?

 

Je to tisto,

ko se veselish

in nasmihash,

se sklanjash

in glihash,

 

ponochi pa

hlipash

in usihash

in krichish

in blaznish,

ker z vsako nochjo

bolj in bolj

in bolj

krvavish?

 

Dokler konchno ne

omagash –

 

Ko ves zabuhel,

hrom in osupel

bolshchish

v ogledalo

in se sprashujesh,

kje je bodalo –

 

Tisto bodalo,

s katerim si

nekoch

zabodel v

svoje srce,

 

tako silovito,

natanchno,

globoko,

 

da je krvavelo

vse do tega

poslednjega

dne –

 

Ko zresh v ogledalo

in zaman ishchesh

bodalo,

da bi ga izdrl –

 

A zdaj je prepozno –

zdaj si

umrl.

 

 


 

 

PELINOVA SVATBA

 

 

In zdaj,

ko si betezhna starka

sama,

s slutnjami, hotenji,

ki so v tebi

zhe od nekdaj

in bodo s tabo

dolgo she potem –

 

ko odraslo je poslednje bitje,

ki je iz tebe

vzklilo,

in si ga vzgajala za vse tisto,

kar je v tebi

preminulo –

 

gledash hromo starko

v sebi –

 

In nobena misel

nauchena,

nobena misel

v kloshtru grozhenj

in strahu

rojena,

ti ne more vech

odvrniti pogleda

od nje –

 

Vsa otrpla,

prezebla

za tabo caplja

in chaka,

chaka in chaka

in chaka,

da jo povabish

spet     nazaj

v njen

in tvoj svet –

 

Vsa bleda,

obnemogla,

otrpla

in sama

 

se ne more vech

klanjat,

ne sanjat

 

in ne vech

trohnet.

 

 

 

2. SVITANJE