Pogum Revija SRP 2006/2

Branko J. Hribovshek

 

Imeni Raetia in Schwyz

 

Imeni Raetia in Schwyz izhajata iz prvobitnih verstev. Ime Raetia izhaja iz kulta Velike Matere in ime Schwyz iz kultov svetlobe – sonca, meseca in zvezd. Sredishche svetlobnih kultov je bila kotlina Schwyza, ki je tvorila z okolishkimi gorami velikanski naravni »Stonehenge«. Iz imena Raetia je izpeljano tudi ime Germani.

V tem delu bomo raziskali prvobitni pomen obeh imen. Jezikoslovne podatke, ki so bili doslej sistematichno in kategorichno, namerno ali pa iz neznanja izpushcheni, bomo posebej uposhtevali.

Obe imeni sta bili pogosto etimoloshko raziskovani. Razlage so bile odsev znanja – tako jezikoslovnega kakor tudi zgodovinskega – njihove dobe. Pokazali bomo, da so dosedanje razlage nezadostne in bomo nashe podprli z najnovejshimi zgodovinskimi odkritji. Metode glasovnih premikov ne bomo uporabljali in tako bomo zapustili tudi dosedanje jezikoslovne meje. Imen ne bomo prevajali. Poslovenjena imena bomo uporabili samo, che ne bodo pripeljala do zmot. Latinska imena pa bomo uporabili v izvirni obliki.

 

 

Osnove in metoda

Z zgodovinskega vidika bomo uposhtevali paleolitsko teorijo kontinuitete izvora Indoevropejcev [1]. Ta teorija je v shirshem smislu in brez protislovja odpravila probleme izvora in razvoja Indoevropejcev – probleme, ki so tezhili vse dosedanje predpostavke [2]. Za nas so vazhne naslednje ugotovitve:

– Sedanji narodi zhive na podrochjih, na katerih so se razvijali od paleolitske dobe. Izjeme so razmeroma manjshi kasnejshi premiki; vechinoma na mejnih podrochjih. Tako podrochje so Alpe, kjer se srechujejo vse velike indoevropske jezikovne druzhine.

– Ohranitev je jezikovni zakon in sprememba je izjema.

– V Evropi sta indoevropska in ugrofinska jezikovna druzhina navzochi od paleolitiske dobe.

– Praslovanska jezikovna osnova je bila v Evropi obsezhna in navzocha vse od paleolitskih zachetkov.

– Prakelti in Pragermani so bili potomci ribishkih kultur, ki so se bile razshirile od zahoda proti vzhodu.

Glasovni premik je bil zelo uspeshen v jezikoslovnem raziskovanju razvoja indoevropskih korenov, vendar pa je pogosto zmoten zaradi neprilagodljive sheme [3]. Na ta nachin le sami zgradimo besedne korene in so torej umetni. Temu se bomo v nashem delu izognili. Prav tako ne bo imel za nas posebne veljave niti pojem razlike med besedo, besedno podstavo in besednim korenom.

Nasprotno pa so sanskrt, slovenshchina, angleshchina, nemshchina itd. »resnichni«, obstojajochi jeziki. Sanskrt je star nekaj tisochletij in je zaradi tega najbolj podoben domnevnemu indoevropskemu jeziku ali prajezikom. Dokazano je, da je slovenshchina zelo stara [4,5] in da si s sanskrtom deli pogosto v skoraj isti ali rahlo spremenjeni obliki veliko besed (odvisno od vira do 30% [6]) s skoraj istim ali podobnim pomenom. Slovenshchino lahko zato uporabimo kot »merilo« ali pa »vzorec« za razvoj neke besede in njenega pomena. Pomena slovenshchine pri pojasnjevanju alpskih krajevnih imen ne moremo zanikati [6]. Sicer pa bo za nas odlochilna skupna indoevropska dedishchina.

Iskali bomo besedne korene, njihove ustrezne pomene kakor tudi pomen njihovih zlozhenk v sanskrtu ter pomen slovenskih sorodnic in njihovih miselnih povezav. Podali bomo nekaj nemshkih sorodnic, prevodov v angleshchino in ob prilozhnosti tudi v nemshchino. Popazili bomo na mozhnost spremembe pomena z enakozvochnicami ali napachnega pomena zaradi blizuzvochnic kakor tudi na primere sopomenk, ki so bile zaradi tega mogoche napachno prevedene.

Nadalje bomo uposhtevali tudi stalnost imen. Celo nasha osebna imena lahko sledimo brez posebnega napora skozi stoletja ali celo tisochletja. Pri imenih so glasovne spremembe manj izrazite kot pri navadnih besedah. Beseda, ki postane ime, izgubi svoj vsebinski pomen ali veljavo – uporabljamo jo za oznako nechesa posameznega kljub temu, da mogoche obstaja v vech primerkih (npr. vech oseb z istim imenom) – in to samo v razmerju do oznachenega. Najvech glasovnih sprememb povzrocha prevzem imena v tuj jezik. To je posebej znachilno za imena krajev. Zaradi tega so glasovna pravila za imena manj uporabna, mogoche celo popolnoma neprimerna. Imena ostanejo vechinoma podobna svojemu izvoru.

 

 

Najstarejshe razlichice imena Raetia

Reitija ali Rehtia — je ime venetske boginje; odvisno od razlag chrk ali znakov v napisih na glinenih ploshchicah. Nekateri jezikoslovci jih razlagajo kot shajnatej reitijai (dajalnik; sijajni Rejtiji) [6], ali sahnateh rehtiiah (ozdravljujocha Rehtia) [7]; atestinske ploshchice ES 64, Este [Ateste], tavolette alfabetiche, 5. in 6. stoletje pr. Kr., Rimljani so jo latinizirali kot Rectia.

Raeticam (prid.), Raetes, in Retico raetsko [vino], Reti, in ime gore, lat. po Marcus Porcius Cato Maior (234-149 pr. Kr.), Polybios iz Megalopolisa (2. stol. pr. Kr.), Marcus Tullius Cicero (106-43 pr. Kr.), Marcus Iunianus Iustinus (2. stol. ), Pompeius Trogus (1. stol. pr. Kr.), Quintus Horatius Flaccus (65-8 pr. Kr.), Strabon od Amaseie (63 pr. Kr. - 20), Titus Livius, Publius Ovidius Naso (43 pr. Kr. - 18), Plinius Secundus Maior (23 - 79), Pomponius Mela (43), primerjaj pregled v [8].

Raetia (Rhaetia) — ime rimske province; prvikrat omenjeno pri Marcusu Velleiusu Paterculusu [9], pribl 19 pr. Kr.

Raetovarri, Raetobarii — alemansko pleme [10] na Bavarskem, ochitno posmehljivo ime, ki pomeni retski barbari ali bedaki (lat. vari – bedak, butec).

Retra, Rhetra, Rethra — ime luzhishkega svetishcha (Luzhica, Lausitz), posvechenega boginji Zhivi, boginji plodnosti in pomladi. Cesar Otto I. je pozhgal Retro (955), o tem porochajo kronisti Thitmar von Merseburg (1008-1018) [11], Adam von Bremen in Helmond.

 

V retskih napisih, ki jih hranijo v muzeju v Estah, se nahajajo naslednje besede:

RITANIM, RITAL, RITIEI, REITEMU, RITIEM, RITAMNE

Prevedene so kot spreganje glagola loviti in – REITEMU – lovcu (daj.) [6]. Napisi so vrezani na jelenove rogove, kar potrjuje pravilnost prevoda. Vsekakor pa je dovoljena domneva, cheprav malo verjetna, da je morda beseda REITE(MU) retska samooznaka, ki nima nichesar skupnega z lovom. Napis ne bi bil s tem manj jasen ali vazhen, mogoche bi bil celo bolj pomemben. Sicer pa za nashe nadaljnje razlage to ni pomembno.

 

 

Sedanja imena

Rätia, Rhaetia, Raetia — po latinskem izvirniku domovina Retoromanov v Graubündnu,
Räticon —  gorska skupina v vzhodnih Alpah,
Resia, Reschen vas na reschenskem prehodu na juzhnem Tirolskem,
Rezija, Resia (it) — ali »rezijska Slovenija«, dolina in potok v Italiji, ki meji na Slovenijo v Julijcih, domovina rezijskih Slovencev,
Retra ime antichnega slovanskega svetishcha, ki se je nekoch nahajalo v dezheli Mecklenburg-Vorpommern (Pomorjansko) v Nemchiji,
Ries [Nördlinger] — pokrajina na Bavarskem, baje poimenovana po Raetovariih.

Ta imena so prezhivela velika zgodovinska obdobja, med sabo so razmeroma oddaljena v zgodovinskem in v zemljepisnem smislu. Toda niso po nakljuchju enaka ali podobna, kakor tudi niso neodvisna, temvech imajo isto poreklo.

Kaj podpira to trditev?

– Reitija je bila venetska boginja – Veneti (Venedi, Venethi, Venadi ali Ouenedai – omenjajo jih Plinius starejshi, Tacitus in Ptolomeus iz Aleksandrije) so zhiveli od severne Italije do Baltika, od Bretanje do Chrnega morja [6], in to dejstvo pojasnjuje zemljepisno razshirjenost imena.

– Reti, Rimljani so jih oznachevali kot etrushchanske potomce, kot »narod« ali »pleme« istega jezika. S tem so jih postavili v venetsko dezhelo, ker so bili Veneti severni sosedje Etrushchanov – in ta venetska zveza je danes priznana.

– Rimljani so prevzeli ime Raetes od skupine sosednjih narodov in so ga obdrzhali.

– Ime Raetes zelo verjetno izhaja iz samooznake.

– Provinca Raetia (Prima in Secunda) je bila skozi stoletja del rimskega imperija [8]; ime (Prima) je nadomestilo shele v poznem srednjem veku ime Graubünden – tako si nepretrgoma sledijo imena Raetia, Rätia ali Rhaetia.

– Ime Rezija ali Resia izhaja iz rimske Raetie – dolina, potok in vas, vse to se nahaja na mejah (na alpskih prehodih).

– Potomci Venetov so Slovani [6], tako polabski Slovani kakor tudi Slovenci – iz tega sledi tudi neprekinjenost imena Retra, Rezija ali Resia.

– Venetska Reitija izhaja iz chasov pred rimskim imperijem in ta ni nikdar segal do Pomorjanskega, pokrajine, ki je prvotno imela slovanske prebivalce. Rimljani niso imeli kulta Reijtije in ga tudi niso shirili. Bogove so prirejali lastnemu panteonu in jim dajali latinska imena. Za Reitijo niso imeli lastnega »ustreznega« boga in so zato ime latinizirali v Rectio.

– Indoevropsko poreklo poganskih ver in kultov potrjuje skupni izvor obeh kultov, kulta Reitije in kulta Retre-Zhive. Reitija je zelo staro izvirno bozhanstvo, enako tudi Retra-Zhiva. Oba kulta sta dejansko istovetna [6]. Skozi stoletja je kult Reitije postal kult Zhive, ime Retra pa je ostalo bolj kot ime svetishcha.

Kaj pa govori proti?

– Znanstveniki si niso edini o poreklu Retov [6]. Domnevajo indoevropsko poreklo ali pa indoevropeizacijo zaradi keltske asimilacije. Trdijo, da so Reti razlichna plemena [8], ki so jih Rimljani imenovali s skupnim imenom.

– Imena, che je predindoevropsko, ni mogoche razlozhiti.

– Potomci Venetov niso Slovani [2]; ime nekega starejshega naroda so sosedje uporabili za Slovane (razlaga na osnovi teorije o selitvi narodov).

– Reti so bili samo neko lokalno pleme, imeni Rezija in Resia (kakor tudi »germanizirana« imena) sta skupnega porekla, luzhishka Retra pa je samo nakljuchje.

– Kako so se Reti imenovali sami, ni znano. Razlage so nesmiselne, che je ime tujega porekla.

– Rimljani so trdili, da so Reti dobili ime po svojem vodji Raetusu [8].

 

Reti kot “narod”

V kronikah antichnih piscev povzrochajo navidezno najvechjo zmeshnjavo protislovja v zvezi z retskimi sorodniki. Iz tega sledi, da so se bili Reti zagotovo “etnichno” bistveno razlikovali od Rimljanov in Grkov [12].

Celotna problematika retskih »sorodnikov« in temu ustreznih »narodov« v antichni literaturi vodi, povrshno gledano, le k nasprotujochima si reshitvama: ali antichni avtorji niso imeli o njih nikakrshnih zanesljivih podatkov in so bolj ugibali ali pa so imeli vsi prav.

Druga mozhnost velja le v primeru, che je bila opazna povezanost med »narodi«, ki so jih shteli za retske sorodnike. Vsi ti »narodi« so zhiveli v razlichnih, obsezhnih pokrajinah, zato ochitno ostane le jezikovna sorodnost, ki so jo lahko slishali drugache govorechi Italiki in Grki. To postavko je podal in potrdil zhe Jordanes (okrog 551) [13], ki je Liburne, Rete in Venete imel za Ilirce, Slovane (Sclavini) in Ante pa za Venete, torej tudi za Ilirce. Njegov sodobnik Jona Bobbiensis (543-615) je porochal enako – Veneti se imenujejo tudi Slovani (Sclavi) [14]. Iz tega lahko sklepamo, da je v antiki »etnichno« dokaj izenacheno prebivalstvo zelo dolgo bivalo na razsezhnem podrochju, tochno tako, kot sledi iz teorije paleolitske kontinuitete.

Ob mnogih »narodih« (razprava o definiciji naroda, etnichne skupine itd. je zunaj meja nashega dela, zato uporabljamo preproste, ne popolnoma razjasnjene pojme), ki jih nashtevajo antichni avtorji, moramo uposhtevati, da drugo reshitev podpirajo she naslednja dejstva:

– Mnoge »narode« so navajali v zelo dolgem obdobju.

– Antichni avtorji so imeli zelo omejene podatke drug o drugem, podobno velja tudi za njihova dela.

– Gostota prebivalstva je bila tako nizka, da je vsak »narod« shtel najvech nekaj tisoch dush [15].

– Pravzaprav imamo opravka le z nekoliko druzhinskih zvez, mogoche najvech z nekaj plemeni in ne z narodi, ki naj bi imeli razlichne jezike.

– »Politichne« stranke so dejansko sestavljali razbojniki, plenilci in oborozhene tolpe; to so bili pogosto »etnichni« tujci, ki so gospodarili nad prebivalstvom kot »elita«, podjarmljeni »narod« pa so poimenovali po teh gospodarjih.

– Antichni avtorji so pogosto razshirili etnichno ime dalech chez dejanske meje, kakor pochnejo tudi she sedanji zgodovinarji v sluzhbi svojih gospodarjev.

– Antichni avtorji so bili chlani »elit«.

Zato bomo ostali pri Venetih in njihovih sorodnikih Retih, pri tem dokazanem prebivalstvu velikega dela antichne »divje« Evrope. 

 

 

Ime Raetia – trenutno veljavne postavke

Trenutno priznana etimologija imena Raetia domneva, da je keltska beseda rajt ali rait, ki pomeni gorsko dezhelo, koren imena [16]. Reti naj bi bili gorski prebivalci, ki zhivijo predvsem od zhivinoreje. To seveda nasprotuje dejstvu, da so plug izumili Reti – k temu se bomo vrnili kasneje. Nasprotno lahko sklepamo tudi iz rimskih porochil, ki hvalijo visoko kakovost retskih vin. Obe dejstvi dokazujeta, da so Reti imeli visoko razvito poljedelstvo. Rimski avtorji tudi porochajo, da so Galci pregnali Rete v gore, kjer so jih, kot pravijo sedanji zgodovinarji, kasneje asimilirali Kelti [8]. Keltska etimologija imena je zato protislovna sama sebi.

V Strabonovem porochilu o Paflagoniji sta med nashtetimi imeni tudi Aeniates in Rhatotes. Obe naj bi bili vzporednici imen Rhaetia in Aenus (Inn). Ime Rhaetia naj bi izviralo iz akadskega ratum, aramejskega rahat (reka, vodni tok) [17]. Tudi slovenski rahot, grohot je pogosto hidronim, npr. Rohot, Rohat itd. [18]. O zavrzheni domnevi semitskega porekla Retov glej [8].

Te etimologije domnevajo, da je ime Raetia prvobitno toponim. Reti naj bi bili tako rekoch poimenovani po njihovi domovini. To bi tudi pomenilo, da gre za tuje poimenovanje, cheprav po lastnem imenu njihove retske domovine.

 

 

Ime Raetia – najstarejshi primeri

Najstarejshe sporocheno ime je Reitija in zadnje je Retra. Obe razlichici sta zhenski in se nanashata na boginjo, ki so jo chastili Veneti in zato zagotovo tudi Reti, pa tudi luzhishka plemena v svetishchu Retri kot boginjo Zhivo. Luzhishka boginja je bila po porochilih dejansko boginja plodnosti [11].

Uposhtevajoch podzavestne psihichne arhetipe [19] in najstarejshe verske predstave, je bil kult Velike Matere kot simbol plodnosti in prvobitne roditeljice vsesploshen. Velika Mati je lahko dobrohotna kot tudi unichevalna, njej pripada zemlja z obdelanimi polji, ona prezhivlja, shchiti in je Pramati chloveshtva. Reitijo lahko brez dvoma poistovetimo z dobrohotno Veliko Materjo, z arhetipom v Neumannovem smislu [19].

 

 

Ime Raetia – sorodne besede

Kje lahko zachnemo?

Najbolj zanesljivo je, che uposhtevamo ime Reitija z napisov iz Est [6] kot najblizhje izvirnemu imenu, in da je bila Reitija Velika Mati, boginja plodnosti, roditeljica, zashchitnica in rednica.

Za pojasnitev bomo izbrali nekaj besed, njihove sorodnice – glasovne in pomenske – kakor tudi njihov pomen v sanskrtu.

Uposhtevali bomo naslednje podobne besedne korene [20]:

raj, rat, ret, rod, rja, rt

Najbolj zanimiv je seveda ret. V sanskrtskem slovarju najdemo [21]:

reta, retra — seme

Ostale besede (ne bomo jih posamezno nashtevali; glej sanskrtski slovar), ki vsebujejo isti koren, imajo pomen: zaploditi, oploditi, spocheti potomstvo itd.

V primeri z Reitija imamo slovenska glagola – rediti in roditi . Iz njiju izhajajoche besede reja, *redilja, *rodilja [24] so pomensko in glasovno zelo podobne imenu Reitija. Tudi besede reta, rejta, resheto (sito) – kot orodje za lochitev semena od otrob – in resa lahko razlagamo s sanskrtskim korenom reta.

Primerjajmo she nekaj besed (glasovne veljave zapisa glej v [21]), ob katerih navajamo tudi angleshke prevode.

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
prajan rojen to be born to be born, produced, begotten etc.rojen, narejen, spochet, itd.
rata [imeti] rad
to be fond of
(nem. gern [haben])
to like, to be fond of, pleased, amused, gratified;  fond or enamored of, devoted or attached or addicted or disposed;
imeti rad, zadovoljen, hvalezhen, zaljubljen, odvisen, razpolozhen k …
rodha roditi to bear (nem. gebären) to bear, sprouting,  growing; roditi, brsteti, rasti
sRjati reja breeding breeding,create, produce, beget, make; narediti, reja, proizvajati, spocheti,
SRSTi rasti to grow to grow production, procreation, creation; razmnozhevanje, stvarjenjerasti, proizvajati.

Te besede nashtevamo, da bi pokazali she globljo pomensko sorodnost s prej omenjenim korenom. Vse verjetno izhajajo iz neke prabesede, iz prvobitnega pojma o rojstvu, ploditvi, plodnosti, potomstvu, razmnozhevanju ipd.

 

 

Razlage

Koren imena Velike Matere Reitije je sanskrtska beseda za seme. Plod Velike Matere je tudi njeno seme, so njeni potomci, njeni otroci in tako tudi njen »narod« ter njeni chastilci – Reti. To vodi k razlagi:

Reti - potomci ?

Reti - Reitijini chastilci ?

Prvo poimenovanje zveni kot samooznaka. Reitijini chastilci je bolj podobno tujemu poimenovanju, z morebitno izjemo v smislu pravih vernikov Reitije. To poimenovanje delno podpira dejstvo, da se ime prvotno pojavlja v venetskih napisih in da so bili Veneti blizhji sorodniki Retov. Veneti so morda imeli, mogoche zaradi etrushchanskega vpliva – kakor tudi kasneje Rimljani – bolj razvite verske pojme kot Reti. Reitijini chastilci lahko potem razlagamo kot pravoverni, kot ortodoksni.

Zato lahko postavimo naslednja para simbolichnih vprashanj:

Reti - potomci ?

Reti - pravoverni ?

(bolj povezano s samooznako)

Reti - Reitijini potomci ?

Reti - Reitijini chastilci ?

(bolj povezano s tujo oznako)

Latinske besede [25,26]:

latinsko prevod
   
germen –inis zarodek, poganjek, sorodnik
germino –are poganjati, brsteti

Ime Germani je mozhno razlagati kot latinski prevod imena Reti, potomci. Taka razlaga je tudi zemljepisno upravichena – Germani je bil skupen naziv za prebivalstvo vzhodno od Rena [25,27,28]. Tako dobimo jasen odgovor na vprashanje o izvoru [27,28] imena Germani. Ironija zgodovine je, da je izvor imena Germani tuji naziv za prebivalce praslovanskega porekla [29].

Iz sanskrtskega korena [21]:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
reT rechi [govoriti] to say (nem. sagen)
to say, to speak, to ask, request;
rechi, govoriti, vprashati, zahtevati

sledi:

Reti - govorechi ?

Gornji primer ima globlji pomen, kot pa je videti na prvi pogled. Pojavlja se v razlichnih oblikah.

Glagolu govoriti ustreza vseslovanski glagol sloviti. Danes velja, da je iz tega glagola nastalo ime Slovani. Zelo verjetno pa je ravno nasprotno – sloviti – slovansko govorechi – izhaja iz glagola slaviti kot samooznaka Slaveni. Izvirni pomen naj bi tako bil pravoverni [30]. Sodobna vzporednica je pravoslavniortodoksni.

Ime Deutsch in nemshki glagol deuten (tolmachiti, razlozhiti) [31] imata isti koren, katerega izvirni pomen je vsi ali pa ljudje. Ali lahko ime Deutsch razlagamo kot  razumljivo govorechi? Razlozhiti, tolmachiti pomeni napraviti vsem razumljivo ali v moderni nemshchini »völkisch machen« [32]. Za Slovane so – Nemci – nemi.

V rezijskem narechju najdemo (rezijsko) [33]:

rezijsko slov. narechje slovensko angleshko
       
rumunit romonit govoriti to speak

Sanskrtski koren [21]:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
ru rukati, [rjuti, rjoveti] to roar
to roar, bellow, howl, yelp, cry aloud;
rjoveti, lajati, tuliti, bevskati, glasno krichati

Ru velja kot koren besede rumor itd. in tako tudi glagola rumunit. V skladu s prejshnjimi primeri je mozhna tudi drugachna razlaga:

Rimljani (Romani) – so romansko govorechi, to je tisti, ki romonijo. Ta beseda je bila mogoche novo nadomestilo za istopomensko besedo sloviti. Ta zamenjava je mogoche posledica rimskega vpliva, nadomestilo za glagol govoriti, kakor so ga uporabljali v shirshem smislu.

Pompeus Trogus, Marc Iunianus Iustinus in Titus Livius so imeli Rete za etrushchanske potomce [8]. Primeri nekaj etrushchanskih besed [34]: 

etrushchansko slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz etrushchanshchine
       
rath, rech, stvar thing, matter, (case) sacred thing sveta rech (zadeva)
ratum (latinizirano ?)     according to law (adj) v skladu z zakonom

So te besede tudi povezane z imenom Raetia? Boginja Reitija, sveta, vsa svetost izhaja iz nje in ona je tudi zakon – taka razlaga je mozhna. Dalje sledi:

Reti - tisti, ki zhivijo v skladu s svetim zakonom ?

kar ustreza pravovernim.

 

She nekaj o Etrushchanih:

Etrushchanska [35] samooznaka je bila Rasna, Rasenna ali Raseni [6,36]. Ime naj bi izhajalo iz imena nekega poglavarja. Koren ras- v imenu Rasenna, akadsko rashu pomeni poglavar, vodja ali poveljujochi. V etrushchanskih napisih naj bi koren ras- tudi pomenil poveljujochi ali vodja [17,18].

Kljub temu domnevamo indoevropsko poreklo imena.

Sanskrtski koren [21]:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
ras, rAs, rAsa, rasana hreshchati, ragljati, rezhati to creak, to chatter, to scold
roar, yell, cry, sound
rjovenje, krik, glas

Poglejmo she podobne korene v sanskrtu:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
ras, rasA, rasanA, rasana rosa, rositi dew, soft rain liquid or fluid (body), essence, marrow, the tongue (as the organ of taste), taste, flavor; tekochina …, jezik

Skoraj enakozvochna asociativna zveza jezika z glasom je ochitna: Rasenitisti ki tvorijo glasove z jezikom  – to je govorechi. Morda kot zamenjava za vodjo, mogoche tudi kot – poglavar, ki ima besedo, ki govori v imenu vseh?

Za sklep o govorjenju in reku v poimenovanju »narodov« omenimo she, da grshki barbar (barbaros), tj. Negrk, tujec, divjak itd. [37,38]), pomeni blebetajoch – in podobno je bil Tatar za Mongole – jecljach  [25].

In za sedaj she zadnja razlichica:

V skladu z galskim jezikom naj bi bil pomen imena Venetipriljubljeni. To ustreza korenu ven v sanskrtu [21, 25], kar nas spomni na prej omenjeno besedo v sanskrtu – rata ( [imeti] rad ) [21]. Iz tega bi sledilo:

Reti - priljubljeni ?

Izvor imen kazhe, da razlikovanje na sebe, svojo druzhino, nashe sorodnike, nash rod, nashe pleme in na ljudi, ki jih razumemo ali pa ne, ki so iste vere ali pa ne, obstaja od prazachetkov, in to lahko izsledimo iz imen. Tezhko je ugotoviti, katero ime je samooznaka, katero je tuja oznaka in katero od njiju je ostalo ohranjeno v zgodovini. Zelo verjetno so samooznake najbolj dolgozhivecha imena. Druga se lahko takoj izgubijo z zgodovinskimi preobrati. Ime Raetia je ostalo ohranjeno tisochletja, ime Germani pa se je izgubilo s propadom rimskega imperija [39].

Pomenske vzporednice, miselne povezanke, delno sopomenke:

govorechi, rumunit, sloviti, deuten

in protipomenke:

Nemec, Barbar (blebetach), Tatar (jecljach) –

so jasno razvidne. Poimenovanje tisti, ki zhivijo v skladu s svetim zakonom lahko razlagamo kot pravoverni ali kot ljudje prave vere. To je tudi vzporednica v poimenovanju in je pravzaprav konvergenca pojmov v imenu. Poimenovanje priljubljeni lahko razlagamo v smislu prijatelji, znanci kot nasprotje sovrazhniku, tujcu. V tem primeru pa je verjetno le nakljuchje. 

 

Ime Raetia – sklep

Ime Raetia najbolj verjetno izhaja iz imena boginje Reitije, ki je boginja plodnosti, simbol rodovitnosti. Razlichica z govorechimi in podobno pravzaprav ni dejanska alternativa. Zaradi stikov s tuje govorechimi je morda samo dodatna lastna oznaka. Z nashtetimi vzporednicami lahko to oznako shtejemo kot vsesploshno – je prapojem lastne oznake – oznake, ki zapushcha podrochje plemena in obsezhe tudi »etnichne« sorodnike dalech stran.

Tako lahko sklenemo, da je pokrajina Raetia poimenovana po Retih, ime Reti pa izvira iz imena boginje Reitije v smislu potomci – rod, to danes imenujemo narod, torej kar je bilo narojeno.

 

 

Dodatno o retski dedishchini

Kako razlagamo slovensko ralo, plug in orati ? Dosedanja razlage kazhejo prvobitno in primerno simbolichno, s sejanjem pa tudi dejansko oplojevanje prsti. Primerjajmo tudi besedo ratar, toda ne hrvashki ali srbski rat, ratnik, ki sta sorodna sanskrtskemu korenu rti (napad) [6,21]. Slovensko [iz]ruti, ruvati, rovati; iz tega izhajajochi besedi rovte (shvicarski Rüti) in rune nista ali pa sta manj sorodni prej omenjenemu.

Plinij Starejshi porocha, da so Reti izumili plug. Latinizirana retska beseda je ploum, plovum. Zelo verjetno je to edina retska beseda, che ne uposhtevamo latinizacije, katere pomen ni sporen.

Osnova je sanskrtska beseda [21]:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
plava
plava
plavati
pluti, ploviti
[he, she, it] swims
to swim
to swim [boat], to float  
swimming;
plavajoch

Pluzhno rezilo je kot plavut, ki pluje ali pluzhi skozi prst in pushcha brazdo kakor plovilo za seboj. Sorodnost z besedo polje  bi bila mozhna.

Poglejmo she kako je z Nördlingerovim Riesom. Sanskrtski koren [21]:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
riS
rezati
risati
risba
ris
to cut
to draw
drawing
magic circle
to injure, hurt, harm, destroy, ruin
raniti, poshkodovati, unichiti

Iz tega izhaja tudi nemshki ritzen, Ritze, reissen (zarezati, zreza, raztrgati). Ries ustreza slovenskemu risu, kar je tudi zemljepisno pravilen opis.

 

 

Reti in Germani

Zakaj naj bi Rimljani imeli dve imeni – Raetes in Germani – za iste ljudi? Ime Raetes je nekaj stoletij, morda tisochletij starejshe kot Germani in je prishlo prek Venetov in Etrushchanov k Rimljanom. Germani so zhiveli med Reti in Rimljani. Polibius iz Megalopolisa [8] porocha, da je retska in vindelicijska domovina severno od Venetov in Etrushchanov.

Rimljani, pravzaprav rimski legionarji so prishli v neposreden stik z Reti med svojimi osvajalnimi vojnami. O tem pricha rimska vojna propaganda s porochili (Marcus Tullius Cicero, Cassius Dio Cocceianus [8]).

Zaradi tesnejshih stikov in spoznavanja so ime Raetes (mogoche celo v retski obliki) rimski vojaki (Gaius Iulius Caesar: De bellum Gallicum) prevedli v Germani. Razlog za to je bilo mogoche obichajno zasmehovanje sovrazhnika s ponizhujochimi nazivi. Vzrok za dvojno ime bi potemtakem bila civilna in vojashka raba.

Prevod so uporabljali tudi za narode, sorodne Retom, ki pa so bili razmeroma bolj oddaljeni in tuji Rimljanom. Kasneje, ko so jih osvojili in vkljuchili v rimski imperij, so jih tako tudi posamichno poimenovali. Na ta nachin so Reti obdrzhali svoje ime in dobili ime svoje province. Poimenovanje z Germani so Rimljani na shiroko uporabljali in so ga razshirili na narode zunaj meja imperija. To potrjuje dejstvo, da je bilo ime Germani zemljepisno-politichna rimska oznaka za vse narode vzhodno od Rena, kakor je veljalo poimenovanje Galli za narode zahodno od Rena; ti dve imeni po svojem pomenu nikakor nista bili »etnichni« [28].

 

 

Ime Schwyz skozi zgodovino

Ime Suittes je pisno prvich omenjeno v dokumentu, ki se nanasha na lastnishtvo samostana Einsiedeln, napisanem 14. avgusta 972 v samostanu St. Gallen v imenu cesarja Otta II.

Druge, kasnejshe razlichice imena so: Swites, Svites, Suytes, Shwitz, Schwytz, Switz, Zwiz, Swiz, Sweitz, Sweytz... itd. Trdijo, da je ime predalemansko in bi moralo biti bistveno starejshe kakor omenjeni dokument. Odlichen pregled dosedanjih razlag se nahaja pri V. Weiblu [40]. Sedaj veljavna [40] razlaga imena Schwyz izhaja iz indoevropskega korena:

indoevropsko slovensko angleshko
     
*sueid- svetlikati, lesketati, bleshchati [se] to glitter, to shine
*sueit- zhgati, zagoreti, goreti to burn

Ta koren je soroden germanski besedi *swipan, toda njegov izvor je v keltskem deblu *sveit-os, *svet-os, je romaniziran v *sved-os in je nato postal visokostaronemshki swit-es. Beseda naj bi pomenila jaso, gozdno chistino, rovte ali krchevino.

Drugo izhodishche je iz indoevropskega:

indoevropsko slovensko angleshko
     
*sueit- svit, svetloba light

V neki drugi razlichici je navzoch indoevropski *svit kot koren [41].

Razlaga je jasna, toda obstaja nekaj ugovorov:

– Mogoche se motimo, toda obstaja vtis, da so pomen jasa, gozdna chistina ipd. izbrali najprej, potem pa so naredili she izpeljavo imena.

– Pomen imena je zelo vsakdanji – kot npr. Rütti, Feld itd.; to so zelo pogosta imena. Nahajajo se v jeziku danashnjih prebivalcev in so nastala v chasu rasti danashnjega prebivalstva.

– V preteklosti je bilo zelo veliko jas in krchevin, toda ime Schwyz je resnichno edinstveno in njegova sedanja razlaga ni zadovoljiva.

– Razlichne oblike tega imena in popolna izguba prvotnega pomena kazhejo, da je njegov izvor v tujem jeziku.

– Razlichice druzhinskega imena Schwizer, Schwitzer, Schwitter, Sutter prav tako potrjujejo tujejezichni izvor prvotnega imena.

– Besede oznachene z * so hipoteticne, umetne besede, v skladu s pravili glasovnih premikov izpeljane iz hipotetichnih jezikov. Ti jeziki pa so izpeljani iz sodobnih jezikov, ki nimajo nichesar skupnega z imenom.

– Prehod iz indoevropskega jezika prek keltskega in romanskega v staro visoko nemshchino je zelo dvomljiv, ker ni bil ohranjen prvotni pomen imena.

– Imena se redkokdaj prevajajo, che pa se, potem je prevod v rabi kot tuje poimenovanje in ne kot samooznaka. Zato so keltske in starovisokonemshke oblike istega pomena dvomljive.

– Mozhni praslovanski vplivi sploh niso bili uposhtevani, cheprav so ochitno navzochi v alpskih krajevnih imenih.

 

 

Ime Schwyz – sorodne besede

Najstarejshe razlichice imena Schwyz vsebujejo koren [42]:

svit-, suet-, svejt-

To so besede, ki so v vsakdanji rabi v sodobni slovenshchini in njenih narechjih. Seveda so Slovencem popolnoma razumljive, zato bomo navedli she angleshke prevode:

svit  dawn, [evening light], glimmer, glitter
suet, svejt, svet  world, board, council, advice, sacred, [poetic light]
[moj] svet  [my] land, [my] estate, [my] homeland, [my] world
Tudi
svetloba light
svitlo, svetlo bright
svêtnik, svetník counsellor, saint (masculine)
svêtnica, svetníca counsellor, saint (feminine)

Pri besedah svetloba, svetiti, svetliti (hrv.) izguba predpone sve- vodi do besed light, Licht (ki sta sorodni korenom -loba in -liti ); to je podobno izgubi predpone Slo- v imenu Veneti kakor verjetno tudi v imenu Anti. Za tuja ushesa so razlike v dolzhini in shirini samoglasnika e v besedi svet, v razlichnih pomenih, komajda opazne. Besedo svet imamo za vechkratno enakozvochnico. Na prvi pogled kazhe, kakor da bi bile naslednje besede komaj sorodne [21]:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
savitR svit dawn, twilight the sun before sunrise, sonce pred vzhodom
sevita zhiveti[?] to live to dwell in, visited etc., stanovati v, obiskano
svadeza svet, svoja dezhela own land own place, land, home, lasten kraj, dezhela, dom
svadhA svet, svet council, world self-position, self-power, own state, custom, rule, law, of Nature or the material Universe, lastni polozhaj, lastna moch, lastno stanje, obichaj, pravilo, zakon, naravno ali od tvarnega vesolja
svita srecha luck welfare, luck, dobrobit, srecha
suvitti svet sacred of a divine being, bozhanskega bitja
zvit svit, cvet glimmer, glitter, flower bright, white, svetel, bel
zvetanA svitanje dawn dawn

Dodatne pomene pa kazhejo, che jih dopolnimo z naslednjimi besedami:

sanskrt slovensko prevod iz slovenshchine prevod iz sanskrta
       
sabhA
zbor, sabor [hrv.],
zhupa
an assembly, council, kin
an assembly, congregation, meeting, council, public audience; social party, society, good society, court,
zbor, skupina, sestanek, svet, javnost, druzhba, sodishche
sva
sva[?] se, sebe
we both are, self
own, one's own, my own, thy own, his own, her own, our own, their own, svoj, svoje
svatA svojina belongings, property the state of belonging to one's self, ownership

Opazno je zelo starodavno skupno poreklo teh besed (svetloba, sveto, svetlo, srecha, posvecheno, svet kot osvetljen ali dezhela, svet kot jur. oseba, sodishche in svojina kot lastnost); vsebujejo nekaj skupnega, che ne drugache, vsaj v miselni povezavi in v obchutku danih oblik. Zato jih moramo uposhtevati pri razlagi imena Schwyz. Podobno tudi v primeru Reitije ne moremo dolochiti prvotne prabesede, marvech lahko nakazhemo le prvotni pojem.

Iz primerjave sanskrta s slovenshchino sledi, da gre pri besedi svet za blizhino besed razlichnega, toda podobnega pomena. V ostalih slovanskih jezikih kot tudi v slovenskih narechjih je blizhina manj izrazita ali pa je sploh ni. Primer naj bo hrvashki svijetsvet, savjetnasvet. Tudi to moramo uposhtevati pri razlagah. Razvidno je torej, da ni bistvene razlike v izvoru besed svit in svet.

Kako bomo obravnavali premeno e v i ipd.? Samoglasniki niso, kot je znano, posebno stabilni, zlasti che je beseda dobljena iz tujega jezika. Perzijski in arabski kronisti [43] porochajo o slovanskem kralju z imenom Swyyt-mlk, Swyt-mlk ali Smut-swyt [44]. To lahko spoznamo kot Sventopolk, Svetopolk ali Sviatopulk [45]. Pri tem tujegovorechi slishijo jasen ei ali i  – verjetno so kronistu posredovali ime sosedje, torej ga kronist ga ni slishal neposredno – in koren tukaj isti kot koren imena Schwyz. V slovenskih narechjih v pogovornem jeziku ni manj kot 10 razlicnih glasov za e [18]. Naj dodamo, da v hrvashkem narechju, v t. i. »ikavshtini« [46] e ali je praviloma preideta v i ali ijesvet v svit, svjet v svijet ipd. Vzporednica bi bil prehod shvicarskonemshkega ii v visokonemshki ei ali pa obratno.

Ime Schwyz je toponim, tj. oznachuje kraj in dezhelo. To dejstvo zahteva odgovor na naslednji vprashanji: Kaj je bilo tako zemljepisno in kot druzhbeno znachilno za kraj Schwyz? Kakshne so razmere v pokrajini glede na svetlobo, svet, svetishche itd.?

Dejstvo, da je bilo prvotno ime kraja Schwyz – »Ze Kilchgassen« (Cerkvene poti), bomo tudi uposhtevali. To ime dokazuje, da so bile prvotne zasnove krajev vechinoma cerkvene zgradbe. Ime Schwyz pa je bilo prvotno ime vechjega dela kotline [40,47] in mi bomo nadaljevali s tega vidika.

 

Prazgodovina in vera

Arheoloshka izkopavanja so dokazala [47], da je bila kotlina Schwyza naseljena zhe v bakreni in bronasti dobi. Verjetno pa she veliko prej. Kotlina je zlahka dostopna in lahko domnevamo, da so takoj po umiku ledenikov zadnje ledene dobe, zhe v novi kameni dobi, prishli prvi prebivalci. To domnevo lahko podpremo z dejstvom, da je vasica Falera zhe bila naseljena tudi v bakreni dobi, prezhiveti v Faleri [48] pa je bilo bistveno tezhje kakor v kotlini Schwyza.

Dostopi v kotlino so razmeroma ozki. Omejujejo jih jezera iz smeri Zuga in Brunnena, z druge strani pa jih shchitijo gore. Prebivalci so jih lahko brez tezhav nadzorovali in branili.

Zaradi omejene velikosti kotline je lahko tukaj zhivelo le nekaj stotin prebivalcev od lova, ribolova, zhivinoreje in od skromnega poljedelstva. To shtevilo prebivalstva, ki bi bilo za danashnji chas majhno, je bilo kar veliko za novo kameno dobo. S tem moramo rachunati, che menimo, da je bila naselbina pomembna [15]. Njena pomembnost je verjetno izvirala tudi iz pomembne severno-juzhne povezave, ki gre skozi kotlino Schwyza.

Kotlino je bil vechinoma pokrival gozd, z izjemo nekaj krchevin. Verjetno so bila jezera Vierwaldstättersee, Lauerzersee in Zugersee povezana, tako da je bil Rigi otok ali pa polotok, povezan z kopnino v blizhini Goldaua ali pa Küssnachta. Zato so bila vishja podrochja kotline verjetno najprej naseljena. 

Kakshne verske predstave so imeli stari Shvicarji? Reti so imeli Veliko Mater za versko osnovo in za glavno bozhanstvo. Pri starih Shvicarjih pa nimamo nichesar, kar bi kazalo na kult Velike Matere. Kljub temu lahko domnevamo njihovo sorodnost z Reti. Verjetno so imeli skupne prednike, vsaj tak zakljuchek sledi tudi iz nashih prejshnjih razlag. Stari Shvicarji so bili zaradi naravnih razmer bolj lovci, rejci kakor pa poljedelci. Temu primerno je bil zanje kult Velike Matere nepomemben, cheprav so zhiveli v neposrednem sosedstvu z Reti.

Izhajamo s stalishcha – v skladu z vsemi praverstvi – da so stari Shvicarji chastili sonce, mesec in zvezde. To bi bil nebeshki kult, kult svetlobe, ki je kult Praocheta kot nasprotje kultu zemlje, prsti, ki je kult Velike Matere. Nebesnih teles verjetno niso neposredno chastili, marvech ustrezna bozhanstva. Za primer naj nam bodo prvotna sumerska, grshka ali etrushchanska bozhanstva brez celotnega pripadajochega panteona.

Nasha naslednja naloga bo poiskati dokaze za obstoj teh kultov.

 

 

Pokrajina

V Schwyzu naredi na popotnika najmochnejshi vtis velichasten pogled na okolishke gore, zlasti na gori Mythen, ki kraljujeta nad kotlino.

 

Pogled v kotlino Schwyza iz jugo-jugozahoda. Z leve so vrhovi: Stockflue, Zünggelenflue, Hochstuckli, Kl. Mythen, Gr. Mythen, Rothenflue, pod njim desno Unt. Gibel, levo v ospredju Seelisberg, sredina levo kraja Brunnen in Ingenbohl, v sredini desno kraj Schwyz, Urnersee – juzhni del Vierwaldstätskega jezera, ob jezeru desno podnozhje Fronalpstocka.To je del stenske slike v dvorani shvicarskega narodnega sveta (Nationalratsaal) v palachi zveznega parlamenta (Bundeshaus) in vlade v Bernu  (s prijaznim dovoljenjem shvicarskih parlamentarnih sluzhb).

 

Pogled v kotlino Schwyza iz Steinerberga v podnozhju Rossberga (iz zahoda-severozahoda). Na skrajni levi sta pobochji Engelsstocka in Hochstucklija, ki sta del Haggena, na levi so Mythni – od leve z vrhovi Haggenspitz, Kl.Mythen, Gr. Mythen, nato sledi Rothenflue, v sredini pa sta kraja Seewen in Schwyz, dalech v ozadju so gore Drusberg, Wasserbergfirst, Planggstock, Chronenstock, Chaiserstock, gora na desni je Zünggelenflue, zadaj desno pa Fronalpstock. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

Pogled s Fronalpstocka proti zahodu na Vierwaldstätersee in Urnersee. V sredini desno je Seelisberg, dalje zadaj Rigi, ki prehaja na desno za Brunnenom v Zünggelenflue, v ozadju povsem desno Rossberg z vrhovi Gnipen, Wildspitz, Türlistock in Chaiserstock. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

Pogled proti zahodu z Mythnov na kotlino Schwyza. Na levi je Vierwaldstättersee s Seelisbergom, v sredini levo sta kraja Brunnen in Ingenbohl, v sredini Rigi s Zünggelenfluejem v ospredju, na desni kraj Seewen s senco Mythnov in Lauerzersee, spodaj v sredini kraj Schwyz. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

Ime »Mythen« je novo; staro je bilo »Hakenberg«, baje po shvedskem kralju Hakonu [47]. To dovoljuje domnevo, da je ime shele iz chasov tridesetletne vojne. Kasnejsha pravljica o kralju Hakonu je mogoche prilagojena stara legenda ali pa celo nova, nastala v religioznem zanosu, da bi izrinila staro. Morda pa gre le za pravljico, ki naj bi pojasnila imeni Haggen in Haggenspitz. Zagotovo pa lahko trdimo, da sta bili gori Mythen zhe v davnini predmet mitichnih pripovedk. Stari Shvicarji gotovo niso spregledali vzvishene enkratnosti teh gora.

Kotlina Schwyza se odpira v dve smeri – sevrozahodno proti Lauerzerseeju in jugozahodno proti Vierwaldstätterseeju, ki lochuje Zünggelenflue. Proti severovzhodu kotlino zapirata strmi gori Mythen, proti vzhodu se skoraj postopoma dviga, na jugu pa jo spet zapirajo strme gore (sl. 1, 2).

Stari Shvicarji (podobno tudi danashnji z obiskovalci) so zjutraj in zvecher uzhivali v velichastni igri sonchne svetlobe na mogochnih gorskih vrhovih, ki je bila vidna zaradi shirine kotline, njenih vrat in presledkov med vrhovi v daljavi. Igra svetlobe ob sonchnem vzhodu in zahodu ustreza izjemnim smerem, ki sovpadajo z okolishkim reliefom, gledano z mesta farne cerkve Sv. Martina (sl. 3).

– Sonchni vzhod se ob poletnem obratu nahaja med Mythnovimi vrhovi, zahod pa v smeri Seewna proti soteski Lauerzerseeja.

– Sonchni vzhod ob zimskem obratu se nahaja priblizhno nasprotno od prejshnjega zahoda v smeri Vorder Oberiberga, zahod pa v smeri Stanserhorna nasproti Gr. Mythna proti soteski Vierwaldstätterseeja.  

 

Vecherni soj na Mythnih, pogled iz Steinenberga. Z leve: Haggespitz, Kl. Mythen (Mali Mythen), desno Gr. Mythen (Veliki Mythen). (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

 Jutranji svit 27. dec. 2003, nekaj po zimskem obratu. Na levi so Mythnovi obrisi. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

To je prva posebnost kotline Schwyza.

Pazljivi opazovalec ne spregleda, da si gorski vrhovi, ki obkrozhajo kotlino Schwyza, stojijo nasproti. Namishljene chrte, ki povezujejo nasprotne si gorske vrhove, se krizhajo vechinoma v soseshchini farne cerkve Sv. Martina (sl. 4). Seveda pri tej mnozhici gorskih vrhov lahko najdemo podobno situacijo zelo pogosto tudi drugje. Izjemni sta tukaj dobra vidnost iz kotline Schwyza in kopichenje krizhanj namishljenih chrt pri Sv. Martinu, zato omejujeta izbiro.

To je druga posebnost kotline Schwyza in njene okolice.

Vechina teh gora ni lahko dostopna iz kotline. Sprehod je mozhen le na najblizhje, bolj hribe ali griche kot pa gore. Prvi naseljenci so tako gotovo ugotovili, opazujoch premikanje gorskih senc chez kotlino, da so medsebojna razmerja nekaterih vrhov v smereh sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih kot tudi v severni in juzhni smeri (sl. 5).

To je tretja posebnost okoli kotline Schwyza.

Namishljene chrte, ki povezujejo te vrhove, tvorijo simetrichni mnogokotnik v obliki rozete (sl. 6 in 7).

To je chetrta posebnost kotline Schwyza.

Lahko domnevamo, da so ti vrhovi, poleg Mythnov, imeli poseben pomen v verskih predstavah starih Shvicarjev. Krizhanja namishljenih chrt, ki navidezno povezujejo vrhove in oblikujejo rozeto, so lahko imela poseben pomen. Razporejena so po vechjem delu kotline in so bila verjetno kraji, na katerih so praznovali sonchno bogosluzhje.

To bi bila peta posebnost kotline Schwyza.

Poleg sonca je bil tudi mesec prvobitno bozhanstvo. Obichajno je znamenje meseca krajec, ki ga tvorita povezana rogova. To dejstvo vodi k sklepu, da sta bila Mythna zaradi svoje oblike predmet mozhnega kulta meseca.

To je shesta posebnost pri kotlini Schwyza.

Mesec vzhaja priblizhno med severovzhodom in jugovzhodom. Zahaja temu ustrezno med severzahodom in jugozahodom, polni mesec pa na vzhodu. Znotraj skrajnih smeri se nahajajo tudi smeri sonchnih obratov. V glavnem mesec vzhaja izza Mythnov. Pravzaprav pa bi lahko le s primerjavo z lunarnim koledarjem ugotovili vech podrobnosti, toda to je zunaj naloge tega dela.

Sedma posebnost kotline Schwyza pa je veliko shtevilo sakralnih zgradb – kapelic, cerkva in samostanov – v primeri z blizhnjo in daljno okolico.

 

 

Kapelice, cerkve in samostani

Zgodnje krshchanske sakralne zgradbe so obichajno gradili na mestih predhodnih poganskih svetishch. Primer je Falera, kjer lahko obchudujemo predzgodovinske menhirje in znamenja, vklesana v okolishkih skalah. Nekateri menhirji v Faleri so razporejeni v vrste, ki kazhejo na cerkve v Ladirju in Ruscheinu. Cerkve same pa so tudi postavljene na arheoloshkih najdishchih iz bronaste dobe. Te in tudi druge vrste menhirjev so usmerjene v pomembne zemljepisne smeri, ki so povezane s sonchnimi vzhodi ob spremembi letnih chasov [48].

Skoraj vse – skoraj le zaradi mozhnih izjem – sakralne zgradbe [51, 52] v kotlini Schwyza in njeni okolici so razporejene v medsebojnih smereh sonchnih obratov kakor tudi v severni in juzhni smeri (sl. 8). Dandanes je ta vednost verjetno zhe pozabljena, stari gradbeniki pa so to she dobro vedeli.

To bi bila ne tako izjemna osma posebnost, che ne bi domnevali, da so krshchanske sakralne zgradbe postavljene na poganskih svetih krajih.

Vsaka cerkev, kapelica ali pa samostan lezhi na namishljeni chrti, ki povezuje najmanj tri sakralne zgradbe, dve sakralni zgradbi in gorski vrh ali pa eno zgradbo in dva gorska vrhova. Uporabili so vrhove blizhnjih grichev. Odnose med temi polozhaji na podrochju krajev Steinenso, Steinerberg, Seewen, Schwyz, Rickenbach, Ibach, Brunnen kazheta sliki 9 in 10.

Namishljene chrte med sakralnimi zgradbami, smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih, smeri severa in juga, vzhoda in zahoda, chrte h gorskim vrhovom, krizhanja chrt – vse to niso bila edina merila, po katerih so bile postavljene krshchanske sakralne zgradbe in po katerih so bili pred tem izbrani poganski sveti kraji. Razvidno je (sl. 11, 12, 13), da so njihove medsebojne razdalje ravno tako pomembno merilo za razpored. Kot krizhanja chrt so tudi krizhanja oddaljenostnih krozhnic – pogosto oboje skoraj na istih mestih – kraji, katere so raje izbirali za polozhaje sakralnih zgradb. Na sploshno lahko domnevamo, da so kraj imeli za bolj svet, charoben ali pa pomemben, kolikor vech krizhanj chrt ali krozhnic ga je dolochalo.

 

 

Kulti – sonce

Lahko si predstavljamo, kakshen vtis so na stare shvicarske praochete naredili sonchni vzhod med vrhovoma Mythnov kot rogovoma meseca v jutranjem svitu ali pa njuna senca, potujocha chez kotlino in blizhnje hribe, pa zahod za daljnim Stanserhornom ali Lauerzerseejem, zlasti ob sonchnih obratih. Ravno tako tudi char osvetljenih vrhov zjutraj in zvecher. Razmerja med polozhaji sakralnih zgradb v kotlini Schwyz kazhejo na praktichno koledarsko vlogo tega svetlobnega chara. Domnevamo, da so tu nekoch chastili sonce, che so sakralne zgradbe postavljene na krajih chashchenja poganskh kultov.

To domnevo lahko preverimo le z arheoloshkimi raziskavami – dotlej ostaja le hipoteza. Lahko bi ugovarjali proti temu, da so kraji, na katerih so postavljene krshchanske sakralne zgradbe kakor tudi kraji poganskih kultov, izbrani ali dolocheni po istih merilih. V tem primeru bi oboji sovpadali neodvisno, ujemanje bi ostalo le domneva. Tudi dejstvo, da nekatere cerkve in kapelice niso zelo stare, zgrajene so shele v poznem srednjem veku ali pa celo kasneje, govori proti tej domnevi. Vendar to ni bistveno, kolikor so v obeh primerih veljala ista merila za dolochanje polozhaja.

Dejstvo, da so v starih chasih merili le s palico, vrvjo in kamnom, prav tako slabi argumente za sovpadanje. To naj bi namrech pomenilo, da na ta nachin ni bilo mogoche dosechi zadovoljive merske natanchnosti. Spremembe zaradi erozije, zemeljskih plazov itd. v zadnjih tisochletjih so tudi v glavnem neznane. Katera skala, kateri gorski greben, kateri kraj je bil v resnici izbran za mersko tochko? Ali niso bila dovolj natanchna merjenja opravljena shele v srednjem veku, zhe v krshchanskih chasih?

Te dvome je mogoche preprosto zanikati. V isti dobi so nastale velike klasichne kulture – v Vinchi, v Vuchedolu, sumerska, egiptovska, indska itd. Seveda lahko govorimo le o natanchnosti glede tisochletij. Velike kulture so imele zaradi razvitega poljedelstva vechjo gostoto prebivalstva. Ta je omogochala »tehnichno uresnichenje« zgradb in ostalih pridobitev, ki jih dandanes obchudujemo. Ostali narodi niso bili manj inteligentni, le da so zhiveli v manj prijazni okolici in so uporabljali manj trpezhne gradbene tvarine, npr. les namesto kamna. To velja tudi za stare Shvicarje, zlasti che uposhtevamo, da so njihovi sorodniki – vinchanska kultura s kovinarstvom in vuchedolska kultura, oboje na Donavi – izumili najstarejsho pisavo, najstarejshi evropski koledar in najstarejshe evropsko kovinarstvo.

 

 

Kulti – mesec

Vechina kapelic, cerkev in samostanov v Schwyzu je posvechenih dolochenemu svetniku. Le nekaj je svetnikov, katerim je posvecheno dvoje ali pa vech kapelic – tukaj seveda nismo uposhtevali kapelic s krajevnimi imeni. Izjema je Marija. Njej je posvecheno vech kapelic in cerkev v blizhnji okolici Schwyza.

Znano je, da so poganski mesechev kult nadomeshchali z Marijinim chashchenjem. Njeni kipci stojijo ponavadi na mesechevem krajcu in na kachi ali pa je tako upodobljena na slikah. Poskusili bomo ugotoviti podlago mozhnega poganskega mesechevega kulta na mestih sakralnih zgradb, posvechenih Mariji.

Na sliki 12 smo neposredno topoloshko povezali Mariji posvechene zgradbe, za katere domnevamo, da stojijo na krajih nekdanjega mesechevega kulta, z Mythnovimi vrhovi. Pokazalo se je [53], da sta Alte Marienkirche kakor tudi kapelica Maria zum guten Rat enako oddaljeni od zgornjih vrhov rozete ter prav tako od kapelice Muttergottes in od obeh Mythnovih vrhov.

Tudi cerkev Maria Hilf in kapelico Unsere liebe Frau Aufiberg lahko neposredno povezhemo z ostalimi, Mariji posvechenimi zgradbami. Obe kapelici, posvecheni zelo redko pojavljajochim se 14 Nothelfernom, in kapelica Erlen imajo, kot kazhe, kljuchni polozhaj v tej povezavi. Verjetno ne pretiravamo z domishljijo, che poudarimo dejstvo, da je v simboliki (rozeta sedmih vrhov, kapelica 14 Nothelfernov, Mythnovi rogovi in Marijino chashchenje) mozhna povezava s starejshim mesechevim kultom: gre za shtevila, ki ustrezajo mesechevim menam in simbolu mesechevega krajca. Temu pa nasprotuje dejstvo, da je cerkveni koledar vechinoma lunaren in da se nashe ugotovitve morda opirajo le na nakljuchja.

 

 

Kulti – zvezde

Iz slike 14 je razvidno, da so namishljene chrte, ki povezujejo najmanj tri sakralne zgradbe v neposredni okolici Schwyza, podobne zelo znanemu liku – ozvezdju Oriona. To ozvezdje je bilo predmet chashchenja v skoraj – skoraj le za vsak primer – vseh prvobitnih kultih. Ozvezdje je dobro vidno v zimskem chasu in je pogosto rabilo za chasovno orientacijo ponochi, podobno kot sonce podnevi. Izjemna podobnost ozvezdja z razporedom kapelic (sl. 15) dovoljuje sklep: nekatere sakralne zgradbe so bile v resnici zgrajene na krajih poganskih kultov, ker krshchanstvo ne pozna nikakrshnega zvezdnega kulta. Ozvezdje lahko tudi na presenetljiv nachin uvrstimo v rozeto vrhov in v njeno okolico (sl. 16, 17). Omeniti moramo, da je bil Orion bozhanski lovec pri starih Grkih in Rimljanih, pri Sumercih je ozvezdje predstavljalo Gilgamesha, pri starih Egipchanih pa Ozirisa. Pri nas imenujemo ozvezdje Kosci  ali pa Palice.

 

 

Nazaj k imenu Schwyz

Rabe gorskih vrhov v koledarske namene kakor tudi temu ustreznih polozhajev poganskih svetishch ne moremo zanikati. Kraj Schwyz in njegova okolica sta imela v tem pogledu izjemen polozhaj.

Sonchni vzhodi, ki se zachenjajo z jutranjim svitom, in sonchni zahodi, ki prehajajo v vecherni svit, so rabili za dolochanje prehoda letnih chasov in verskih praznikov z rozeto gorskih vrhov. Sredishche naselja sta bila samostan in cerkev. Kot smo pokazali, so bile stare cerkve, kapelice in samostani zgrajene na krajih poganskih chashchenj, na krajih njihovih svetishch. Svet, na katerem se je nahajalo svetishche, je bil svet (sakralen). Lahko tudi domnevamo, da so bili zhreci chlani sveta, ki je svetoval, seveda z nasveti.

Z gorskim vencem in okolishkimi daritvenimi kraji je bil Schwyz verjetno sredishche velikanskega naravnega in po chloveku dopolnjenega »Stonehenga«. Zhe samo to dejstvo bi zadostovalo, da bi se ime Schwyz ohranilo skozi tisochletja.

Katera bozhanstva so chastili? Ne moremo dati dokonchnega odgovora, vendar lahko navedemo nekaj manj znanih retskih, pravzaprav venetskih ali pa praslovanskih bozhanstev. Nasho razlago bomo podprli z jezikovno in versko-kulturno sorodnostjo.

Poleg Reitije sta bili karnski in norishki ter s tem tudi venetski bozhanstvi Belin [6,54,55] (lat. Belenus) in Trumusjat ali Trumuskat [6,55]. Seveda so k Venetom pripadali Reti, Karni in Norichani, kot sledi tudi iz nashih prej navedenih razlag.

Belin – ime navidezno zveni romansko – je bozhanstvo, ki je podobno Apolonu (pravzaprav je njegov predhodnik), je bog sonca. V korenu njegovega imena je beseda bel  in je pravzaprav praslovansko bozhanstvo Belbog, bog sonca in svetlobe. »She danes« je v ljudskem verovanju v dolini Soche dobrohotni duh [54] z istim imenom – prav v neposredni soseshchini Rezije. Ime Trumusjat  je sestavljeno iz trutri in musjat (muskat) – mozhad – to je pravzaprav staroslovanski bog Triglav. Belboga so na sploshno chastili povsod Ime Trumusjat je znano samo iz venetskih napisov na alpskem podrochju, ime Triglav pa v Sloveniji in v Polabju. Sorodna imena so Treviso, Tribogna, Treglavus, Triglavou,Tre-la-Tete, Triguer, Tregornan, Tregourez, Trihoret itd., ki jih najdemo v Italiji, Shvici in Franciji [55].

Belinov kult je bil verjetno sonchni kult v kotlini Schwyza, Trumusjat oziroma Triglav pa je bil mogoche povezan s tremi vrhovi – s Haggenspitzem in z Malim in Velikim Mythnom – kar je vzporednica s slovenskim Triglavom. V sanskrtu najdemo:

sanskrt slovensko pomen (meaning) prevod iz sanskrta
       
svarocis Svarozhich
Slavic deity,
slovansko bozhanstvo
own light, self shining, deity
lastna svetloba, svetlechi se, bozhanstvo

Bozhanstvo, ki so ga mogoche tudi chastili v Schwyzu, je bil Svarozhich, bog svetlobe [54]. Ta bog je bil skupen vsem Slovanom, je zelo prvobiten in njegovo ime je znano zhe iz Ved. Chastili so ga tudi v svetshchu Retra (pozneje imenovan tudi Radogast) [11]. Njegova vloga ni jasna. V njegovo chast je bilo v svetishchu Retra postavljeno mnogo rogov. Njegova last naj bi bil tudi temni bik in so ga zato imenovali tudi Bikbog. Verjetno je sodil v mesechev kult [54].

Ime Svarozhich

Rozhich, tukaj s pomenom zharki, ki so simbol sonca in meseca; v sanskrtu svasvoj (lasten) in rocirog, pomeni tudi svetlobni zharek ali pa tram.

Druga mozhnost bi bilo chashchenje Svetovida (Svantevit, Svjantovid, Svjatovid, Znantevith, Suantouitos); verjetno ime pomeni »svet videch, vseviden, vseveden« [54]. Bog s shtirimi glavami ali obrazi je bil verjetno bog vojne in je imel belega konja. Zato menijo, da je bil tudi mesechevo bozhanstvo. Njegovo najbolj znano svetishche je bilo v Arkoni na otoku Rujnu (Rügen). Svetishche je leta 1168 unichil in oplenil danski kralj Waldemar [54, 55]. Svetovida so chastili vsi Slovani, toda najvech, kar vemo o njem, je z Rujna. Tudi iz njegovega imena bi lahko izhajalo ime Schwyz.  Bel konj (Sachsenross – saksonski konj) v grbu dezhele Sachsen-Anhalt in nekaterih severnonemshkih mest ima poreklo v teh kultih.

Nekateri viri trdijo, da je bil bel konj bolj last Svarozhicha kakor pa Svetovida, ki naj bi imel temnega. Vzporednico imamo v okolici Schwyza: Rossberg (Konjska gora) s shtirimi vrhovi – Gnipen, Wildspitz, Türlistock in Chaiserstock – bi predstavljal Svetovida, severozahodno od Mythnov, gora Hengst (Zhrebec), vechinoma zasnezhena, pa Svarozhicha, juzhno od Mythnov. Mythna sta dobila svoje sedanje ime shele v krshchanski dobi. Mogoche so bili razlogi za to stari, toda prepovedani poganski miti. Morda gre za pravljice o rogovih, svetlobnih zharkih in o Svarozhichevem biku, zaradi katerega so oba Mythna imeli za okameneli bozhanski simbol.

Prvobitno govedo je bilo Tur  – mogoche namig na ime Uri in na grb sosednjega kantona Uri – kot tudi na Svarozhichevega bika?

Toliko o mozhnih bozhanstvih mesca.

In kako je z zvezdnimi kulti?

Tako kosec kakor lovec pripadata starim Shvicarjem – oba sta bila njihova glavna poklica iz davnih dob. Koroshki kmetje so dolochali chas s Palicami (Orionom) in z Gostosevci (Plejadami). V Reziji so chas dolochali z Lepo zvezdo (Venero). Bajeslovno gorsko bitje divjakovka je opozarjala pastirje na Karnishki planini  v Reziji, da se vrnejo domov v dolino, ker so Palice (Orion) zhe prishle chez gorski greben [54]. Senn, kosec ali pastir v shvicarski nemshchini, ima isti koren kot slovenska beseda seno.

Vuchedolska kultura je bila zibelka najstarejshega evropskega koledarja (pribl. 2600 pr. Kr.) [56]. Njegovi simboli so prikazovali vidnost ozvezdja Orion. Ozvezdje Orion pa lahko na vech nachinov uvrstimo v rozeto gorskih vrhov (sl. 17) in mozhna je nekakshna vzporednica vuchedolskemu koledarju. Bolj natanchne ustrezne raziskave so na poti in bodo kasneje tudi objavljene.

Vsa nashteta bozhanstva so verjetno chastili tudi na podrochju Schwyza. Za sedaj je nemogoche dokazati, katero bozhanstvo je bilo tu najbolj nedvomno. Arheologija bo mogoche nekoch, v prihodnosti, iz teme vekov izkopala odgovor na to vprashanje. Svetovid je najbolj verjeten, ker njegovo ime vsebuje isti koren, kot ga ima tudi ime Schwyz.

She nekaj v zagovor nashih mitoloshkih raziskav: tudi zürishki Böög, snezheni mozh, ki ga zazhgejo, da bi pregnali zimo, je ostanek poganskega bozhanstva – ime je praslovanskega izvora, izhaja iz besede bog.

 

 

Sklep k imenu Schwyz

Na vprashanje, kaj je posebnega in izrednega v zvezi s krajem Schwyz, smo nashli vech odgovorov:

– Ochtna oblika rogov velichastnih gora Mythen;

– vrata kotline Schwyz, ki se odpirajo v smeri sonchnih zahodov ob zimskem in poletnem sonchnem obratu;

– nasproti stojechi si okolishki gorski vrhovi, s sredishchem v podrochju cerkve Sv. Martina;

– polozhaj sedmih gorskih vrhov, ki med seboj lezhe v smereh sonchnih vzhodov in zahodov ob zimskem in poletnem obratu;

– simetrichna rozeta gorskih vrhov sedmih gora.

Edinstven naravni pojav, edinstveno sovpadanje smeri in velichastna svetlobna igra na velichastnem gorskem odru – to so bili vzroki, zaradi katerih so stari Shvicarji imeli obchutek, da je njihov svet posvechen.  Stara verovanja, ki so jih bili prvi naseljenci prinesli s seboj, so nashla svojo potrditev v pokrajini – sonchni, mesechev in zvezdni kult so razvidni iz polozhajev kasnejshih krshchanskih sakralnih zgradb.  Domachini so verjetno imeli za svet kraj celotno kotlino, vkljuchno z vso okolico.

Iz tega sledi, da ime Schwyz v resnici izvira iz svetlobnih kultov, iz svetishcha. Tudi che bi ime izviralo iz imena bozhanstva, bi bili koreni imena isti.

Ime je postalo izredno znano, ker je imelo svetishche veliko druzhbeno vlogo; ime so ohranili skozi tisochletja ter ga prevzeli tudi v tuje jezike.

Prvi naseljenci so bili praslovanskega porekla. Schasoma so bili romanizirani in kasneje alemanizirani. Pravzaprav je to bila asimilacija, ker sta romanizacija kakor tudi alemanizacija potekali stoletja dolgo s tihim priseljevanjem.

Razvoj poljedelstva je povzrochil vechji prirast prebivalstva v ravninah kot pa v gorah. To je vodilo do naravnega premika prebivalstva v manj naseljena podrochja. Prishleki niso zavojevali, ni bilo nikakrshnih junashkih dejanj, ni bilo nikakrshnih osvajanj ali pa selitve narodov. To sledi iz imena: prishleki so, cheprav so govorili tuj jezik, sprejeli staro ime. Z imenom so sprejeli tudi identiteto staroselcev, domachinov. Ime je ostalo, jezik, ki je prevladal, pa je bil jezik prishlekov.

 

 

Zakljuchek

Sedaj lahko potrdimo, da imata imeni Raetia in Schwyz veliko globlje korenine, kakor pa je veljalo doslej. Zveze imen s kulti, s kraji, sorodne besede in miselne povezave dokazujejo zadevne postavke. Skladajo se z najnovejshimi teorijami o naselitvi Evrope in so tudi v skladu z zhe znanimi, toda ne na sploshno priznanimi tezami o poreklu srednjeevropskih, zlasti alpskih krajevnih imen.

Uposhtevali smo vsako smiselno besedo, vsak smiselni besedni koren; ustrezne razlage in razlichice so bile vechstransko utemeljene in razlozhene v skladu z razlichnimi pogledi. Nekatere razlichice so seveda le zgodbe, a so ostale v skladu z resnico in z zgodovinskimi dejstvi bolj, kakor je bila doslej sposobna dosechi katerikoli jezikoslovna metoda.

She veliko bo treba raziskati. K temu shtejemo tudi razvoj, ki je nastal z romanizajo in alemanizacijo praslovanskih prebivalcev. Odsev tega razvoja je mogoche v shvicarski nemshchini. Tudi bolj natanchna arheoastronomska raziskovanja sakralnih zgradb v Schwyzu in okolishkega reliefa lahko privedejo do novih spoznanj.

 

 

Viri, literatura in reference

[1] Alinei M.: The Paleolithic Continuity Theory on Indo-European Origins, URL: http://www.continuitas.com/

[2] Posebej moramo poudariti kot vzrok njihovo “latinsko osnovo”, “germansko megalomanijo” “keltofilijo” in “slavofobijo”, ki so nastale zaradi nacionalistichnih, rasistichnih, delno zgodovinskih in politichnih razlogov, povezanih z neznanjem tujih jezikov. Podrobnejsha obsodba tega je v [1,6,8,17,18,25,27,32].

[3] Na primer kritika zgodovinarja v [27], dobesedno str. 629: »… Auch die sprachwissenschaftlichen Grundannahmen sind in die Kritik geraten. Die einseitige Bevorzugung des Stammbaummodells der Sprachentwicklung suggeriert eine stets zunehmende Differenzierung und einen einzigen sprachlichen “Ursprung”, doch werden dabei Interaktionsmodelle – Konvergenzen oder Bildung aus verschiedenen “Wurzeln” – prinzipiell ausgeschlossen. Die auf diese Weise rekonstruierten sprachlichen Gemeinsamkeiten machen nur ein Bruchteil in den modernen Einzelsprachen aus, so dass auch nur ein Aspekt der Sprachentwicklung dadurch erklärt werden kann. Das rekonstruierte “Indogermanische” kann deshalb nicht als tatsächlich gesprochene Sprache, sondern lediglich als linguistisches Modell angesehen werden ...« .

O problemih jezikoslovja glej:
A. Wadler: Der Turm von Babel, Urgemeinschaft der Sprachen, Fourier Verlag, Wiesbaden 1997
J. Pokorny : Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern 1959

[4] To je dnevna uporaba dvojine, 42 narechij v 7 skupinah.

[5] Brizhinski spomeniki, Monumenta Frisingensia (9./10. stol.), najstarejshi ohranjeni spis v slovenshchini (kopija she starejshega); razumejo ga dobro celo dandanes slovensko govorechi. Hranijo ga v Bavarski drzhavni knjizhnici, München.

[6] Shavli J., Bor M., Tomazhich I.: Veneti, Editiones Veneti, Wien, Boswell 1996

[7] VENETI, Love To Know 1911 Online Encyclopedia 2003, 2004 LoveToKnow, URL: http://www.1911encyclopedia.org/Veneti

[8] J.F. Pajarola: Raeti Incogniti, 1997, URL: http://www.jfp.ch/inhalt/bw/infos/raeti/raeti.htm

[9] C. VELLEI PATERCVLI HISTORIAE ROMANAE, Liber Posterior, URL: http://www.gmu.edu/departments/fld/CLASSICS/vell2.html

[10] Amianus Marcellinus (330-395?) :Res Gestae Libri XXXI; J.W. Drijvers: Amianus Marcellinus Online Project (Stand 2005), Rijksuniversiteit Groningen; URL: http://odur.let.rug.nl/~drijvers/ammianus/

[11] Thietmari Merseburgiensis episcopi Chronicon (1012-1018) VI, 23-25, in Monumenta Germaniae Historica, Hannover 1889. W. Trillmich, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1966, S. 267-269 u.a.
Helmoldi Chronica Slavorum (1171), 1/52, Rus. pr. Izdateljstvo Akademii Nauk SSSR, Moskva 1963.
Opisa Retrinega svetishcha pri Thietmarju in Helmoldu (pozneje Adam) se bistveno razlikujeta. Ime so spremenili iz Retre v Radogasta (dobrodoshel) zaradi Thietmarjevega (verjetno tudi vsesploshnega) neznanja luzhishkega jezika. Gostje so bili zmeraj pozdravljeni kot dobrodoshli in tuje govorechi so pozdrav zamenjali z imenom. Tudi imena enega od bozhanstev (Provin) ni mogoche uskladiti z nobenim od znanih bogov in je verjetno napachno sporocheno ime boga Peruna gromovnika. Poleg Peruna in Zhive so v Retri chastili tudi Svarozhicha.

[12] Dobesedno iz [8]: »In ihrer Gesamtheit betrachtet, bieten die Erwähnungen der Räter in den Werken der antiken Schriftsteller ein sehr buntes Meinungspanorama. Räter seien entweder Etrusker, Illyrer oder Kelten gewesen. Es lässt sich vielmehr erahnen, dass die Räter ein Mischvolk aus all den Einflüssen waren, die sich damals im Alpenraum angeboten haben. Auch die Schlüsse,..., müssen wage bleiben: Die Südalpentäler waren offenbar nicht von Italikern bewohnt, falls man nicht die Veneter zu ihnen zählt, vermutlich auch nicht von Kelten, sondern sie waren von anderen Stämmen besiedelt, sog. “Urvölkern”, die in den Augen der antiken Schriftsteller auch als “Räter” galten.«

[13] Iordanes: Getica

[14] Jona Bobbiensis: Vita St. Columbani

[15] U.S. Census Bureau, Population Division, International Programs Center: Historical estimates of World Population URL: http://www.census.gov/ipc/www/worldhis.html
Sorazmerno redka naseljenost – svetovno shtevilo prebivalcev manj kot 100 milijonov – v za nas zanimivi dobi vodi k sklepu, da so bili sosedje na sploshno v sorodstvu, kar je sluzhilo tudi boljshemu sporazumevanju z »istim« jezikom, in je tako tudi bolj ohranjevalo jezik. Prisotnost narechij dokazuje lochitev na velike razdalje in dolge dobe. Islandci so naprimer ohranili svoj stari germanski jezik celo tisochletje zaradi redke naseljenosti. Enako velja tudi za Ruse – imajo samo en samoglasnik tam, kjer jih imajo Slovenci deset. Za Slovenci sledijo Italijani z njihovo narechno raznolikostjo [18]. Razmeroma kratke razdalje v Italiji, posebej pa v Sloveniji, dokazujejo razvoj narechij zaradi velikega chasovnega obdobja. Gostota prebivalstva je bila vechja (ampak she vedno majhna) kakor v prejshnjih dobah. Podobno se je zgodilo v Shvici. Danes vodijo visoka gostota prebivalstva, pogosti in tesni stiki k hitrim spremembam v jeziku.

[16] RAETIA, Love To Know 1911 Online Encyclopedia 2003, 2004 LoveToKnow, URL: http://www.1911encyclopedia.org/Raetia

[17] Semerano G.: Le origini della cultura europea, Firenze,Oleschki 1984

[18] Vuga L.: Megalitski jeziki – SRP, 2004, URL: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm

[19] E. Neumann: Die grosse Mutter, Walter, Zürich 1997

[20] Korenov nisem izbiral v skladu z glasovnimi premiki, marvech “ad hoc”, ustrezno glasovni podobnosti s preuchevanimi besedami. Zato jih nisem oznachil z zvezdico. Za jezikoslovce je to “tabu”, ker lahko vodi do napachnih ugotovitev. Toda isti ochitek velja tudi za priznano metodo, glej lit. v [3].

[21] Cologne Digital Sanskrit Lexicon,T. Malten, K. Stöwe: Sanskrit, Tamil and Pahlavi Dictionaries, Institute of Indology and Tamil Studies, University of Cologne, 1997/2003, URL: http://webapps.uni-koeln.de/tamil/

[22] sorodnica besedi sekretu

[23] Slovar slovenskega knjizhnega jezika, SAZU, DZS, Ljubljana 2000.

[24] Te besede sem oznachil z zvezdico, ker jih ne najdemo v [23]; razume jih vsak slovensko govorechi.

[25] S. Zimmer: Germani und Benennungsmotive für Völkernamen in der Antike, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, Band 34: Zur Geschichte der Gleichung “germanisch – deutsch”, Herausgb. H. Beck et al., Walter de Gruyter GmbH & Co. KG, Berlin 2004

[26] A. J. Urban: Latein-Wörterbuch, area verlag gmbh, Erfstadt 2005

[27] S. Brather: Ethnische Interpretationen in der frühgeschichtlichen Archäologie, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, Band 42, Herausgb. H. Beck et al., Walter de Gruyter GmbH & Co. KG, Berlin 2004

[28] A. A. Lund: Die ersten Germanen – Ethnizität und Ethnogenese, Universitätsverlag C. Winter, Heidelberg 1998

[29] Na nemshko govorechih podrochjih she vedno zagovarjajo hipotezo o selitvi narodov. Posebej popularizirajo slovansko selitev, za katero ni nobenega dokaza [25,27]. Zadevo v novejshi literaturi previdno oznachujejo kot neresheno. Vech o slovanski osnovi alpskih toponimov v [6].

[30] B. P. Lozinski: The Name SLAV* in “Essays in Russian History”, Edited by Alan D. Ferguson and Alfred Levin, Archon Books, Hamden, Connecticut 1964, © 1964, The Shoe String Press, Inc. URL: http://www.kroraina.com/fadlan/lozinski.html

[31] W. Pfeifer et al.: Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, DTV München 2004

[32] W. Haubrichs: Theodiscus, Deutsch und Germanisch – drei Ethnonyme, drei Forschungsbegriffe, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, Band 34: Zur Geschichte der Gleichung “germanisch – deutsch”, Herausgb. H. Beck et al., Walter de Gruyter GmbH & Co. KG, Berlin 2004

[33] Resianica, Dictionary, H. Steenwijk, University of Padova 2004, URL: http://www.resianica.it/

[34] Etruscan Glossary, URL: http://www.geocities.com/Athens/Forum/2803/EtruscanGlossary.htm

[35] V mnozhici teorij o Etrushchanih sta najnovejshi ugotovili praslovanske [6] in praugro-finske [1] sledove v etrushchanshchini. V soglasju s paleolitsko teorijo kontinuitete – kakor tudi s Herodotom in Homerjem – imata obe strani prav. Vech o Retih in Etrushchanih glej v [8].

[36] Dionysius iz Halicarnassa: Romaikes arhailogias

[37] Greek-English Dictionary, URL: http://www.in.gr/

[38] A.Dokler: Grshko-slovenski slovar, Ljubljana 1915

[39] Ime Germani sta v 15. stoletju odreshila pozabe Silvius Aeneus Piccolomini – papezh Pij II. in Poggio Bracciolini, tajnik vatikanske kurije, verjetno avtor Tacitovih Analov in Germanie, zaradi financhnih in politichnih namenov Cerkve. Sodobni pojmi Germani, Galci in Kelti so jezikovne ekstrapolacije iz 19. stoletja [25,28].

[40] V. Weibel: Suittes-Schwyz-Schweiz in Mitteilungen des Historischen Vereins des Kantons Schwyz, 65 (1972) S. 1

[41] S. Sonderegger: Die Ausbildung der deutsch-romanischen Sprachgrenze in der Schweiz im Mittelalter, in Rheinische Vierteljahrsblätter, 31(1966/67),H.1/4, S. 223-290.

[42] B.J. Hribovshek: Der Ursprung des Namens Schweiz, porochilo ob podelitvi drzhavljanstva “Einbürgerung”, Zürich 1993

[43] Anonimen: Hudud al-'Alam, The Regions of the World, A Persian Geography, 372 A.H. – 982 A.D. prev. in razlaga V. Minorsky, Oxford UP, London, 1937, tudi Ibn Rusta in Gardizi, URL: www.kroraina.com/hudud/index.html

[44] Tukaj v angleshkem zapisu, brez diakritichnih znakov.

[45] Velikomoravski knez v 9. stoletju.

[46] Govorijo ga najvech na jadranski obali in na otokih.

[47] Gemeinde Schwyz, Geschichtliches, URL: http://www.gemeindeschwyz.ch/geschichtliches_gemeinde_schwyz.htm

[48] Parc la Mutta Falera, URL: http:// www.parclamutta.falera.net/

[49] S prijaznim dovoljenjem:
Ortsplan, URL: http:// www.ortsplan.ch/
swissinfoGEO, Switzerland`s geographical information system, URL: http://www.swissinfogeo.org/
Koordinate gorskih vrhov so prevzete iz najbolj natanchnih zemljepisnih kart. Karte so prirejene in vrhovi niso poimenovani zaradi boljshega pregleda.

[50] S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu, URL: http://steinerberg.com/Galerie.htm

[51] Kanton Schwyz – Amt für Kulturpflege, KIGBO Datenbank, URL: http://staweb.sz.ch/start.fau?prj=afk-dpfl

[52] Del, v katerih se ukvarjamo s sakralnimi zgradbami, z njihovimi relativnimi vishinskimi polozhaji, z razmerji do glavnih strani neba, do gorskih vrhov in njihovih senc kakor tudi s sonchnim polozhajem ob vazhnih (tudi verskih) datumih, ne moremo tukaj obravnavati. Rachune za sedaj uporabljene podatke smo bili naredili s programom Skyplot Software. Uporabili smo astronomski (ne dejansko vidnega), zemljepisnemu reliefu ustrezni horizont. F. P Thielen: Skyplot Pro, Das grosse Astronomie-Paket, Data Becker GmbH 1996.

 
[53] Polozhaji sakralnih zgradb so bili dolocheni glede na rozeto gorskih vrhov in zaradi tega moramo uporabiti tudi ista topoloshka merila. Mythni niso del rozete in zato je njihov neposreden odnos do sakralnih zgradb pomemben, ker ne sledi sam po sebi iz topoloshkih odnosov v rozeti. Poudariti moramo, da je bilo poznavanje projekcije reliefa na ravnino bistveno. Rozeta gorskih vrhov je pravzaprav projekcija polozhajev gorskih vrhov na horizontalno ravnino. Relativne vishine gora nismo uposhtevali. To morda pojasni lahka odstopanja polozhajev kapelic od sechishch chrt v rozeti.
Odstopanja v razdaljah sakralnih zgradb od vrhov Mythnov so pomembna in jih ne moremo zanemariti. Zaradi tega smo uporabili projekcije razdalj na horizontalno ravnino. To pa potrjuje, da so bili stari Shvicarji veshchi vech kot osnovne geometrije. Brez tezhav so dolochevali oddaljenosti in jih merili s pravili o podobnih trikotnikih. To je bilo dovolj za dolochevanje vseh potrebnih topoloshkih podatkov.

[54] D.J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanja, DOMUS, Ljubljana 1991

[55] J. Petkovshek: Belinov kodeks, Jutro, Ljubljana 2005

[56] Razstava: Najstarejshi evropski koledar, Narodni muzej Ljubljana, URL: http:// www.narmuz-lj.si/orion/najstarejsi-evrop-koledar.htm;
Durman Aleksandar: Vuchedolski Orion i najstariji europski kalendar, Vukovar 2000
 
 
 
________
aprila 2006