Pogum Revija SRP 2006/1

Lucijan Vuga

 

 

VENETI V TROJI

SO HOMERJEVI VENETI – HETITI?

 

 

 

Zhgoche vprashanje: Chemu je Homer poimenoval svoj monumentalni ep Iliada in ne Troiada?

»Vse je bilo novo, tako da je lahko podiplomski shtudent spoznaval mozhnosti, za kakrshne bolj ustaljeni delavci (podchrtal in naslednja pripomba L. V.: med temi je tudi Reesov in Hawkingov mentor, univerzitetni profesor) niso imeli dovolj miselne prozhnosti. Pomembno dejstvo je, da je polozhaj, z eno ali dvema izjemama, she vedno tak.« (Iz spremne besede Stephena Hawkinga h knjigi Martina Reesa Pred zachetkom – Nashe in druga vesolja, Didakta, 2003)

»Ne moremo govoriti o pravi in niti ne o pochezni bilanci. Nasprotno, za konec moramo postaviti vprashanja o problemih, s katerimi se bomo morali spopasti: to je ochitno znamenje nedokonchanosti te, kakor je nasploh z vsemi raziskavami. Kar se tiche venetshchine, bo treba revidirati njen jezikovni in zemljepisni polozhaj, potem ko je bil opushchen ilirski koncept: v prvi vrsti gre za problem, da Norik in Panonija nista bili galski.« (A. L. Prosdocimi v La lingua venetica – PEL, str. 258)

 

 

Homerjeva navedba (V)enetov v Iliadi:

 

»Bil Paflagoncem mozhem je Pilaimenes vodja mozhati,

tam iz enetske zemlje, kjer divji mezgi se plodijo:

ti so Kitoros imeli, zhiveli so v Sesamu mestu,

kraj Partenaia reke prebivali v krasnih domovih,

v Kromni, Aigalu, da, na strmih skalah eritinskih.«

 

(Iliada B-II, 851, prevod A. Sovre, HOM S)

 

 

V Iliadi gre za spopad Grkov s Hetiti:

 

»… da se iz bogazköjskih klinopisov z gotovostjo sklepati na mochno ahajsko drzhavo v evropski Grchiji, katere kralji so skushali razshiriti svojo oblast tudi preko Male Azije in so tako prishli v konflikt s Hetiti – okoli 1200 pr.n.sht. – in sluzhi za oporo izrochilu o vojnem pohodu Ahajcev zoper Trojo.«

(Forrer, v predgovoru A. Sovreta, Iliada, HOM S str. 13)

Trojansko vojno lahko gledamo kot enega zadnjih spopadov pred koncem hetitskega imperija…

»Antenor, ime heroja, ki se je s sinovi in z delom (V)enetov [po padcu Troje] naselil severno od deltastega izliva reke Pad v Jadransko morje in ustanovil Padovo, Patavium, je sinonim za (V)eneta…«

(Giuseppe Semerano, Le origini della cultura europea, Edit. L. S. Olschki, Firenze, 1984, str.810)

Troja ali Ilion je hetitsko Vilusa, Vilios/Wilusiya = Wilusa= (W)ilios = (W)ilion  = Ilion – Taruisa = Troia.

(J. Latacz in F. Starke, v J. Makkay, MAK str. 68 in drugi)

 

 

 

SPREMNA BESEDA

 

Davno, zhe predhomersko izrochilo sporocha, da so Trojancem prihiteli na pomoch tudi (V)eneti iz Paflagonije, to je dezhele ob Chrnem morju na severni obali Male Azije. Trojo so Grki po zavzetju pozhgali in s Trojanci niso bili milostni; med tistimi, ki jim je uspelo zbezhati, je bil preostanek Venetov, ti so pod vodstvom Antenorja prishli do obale severnega Jadrana in tam ustanovili svoja mesta, med katerimi je  najbolj znana Padova. Ne glede na mitichnost tega sporochila je zgodovinsko izprichan obstoj jadranskih Venetov. So res prishli iz Male Azije, Anatolije? Veneti so nedvomno Indoevropejci, torej naj bi ti Indoevropejci prishli iz Anatolije! Tam pa so bili Indoevropejci tudi Hetiti in druga ljudstva. Ali so Veneti prishli v Benechijo na slepo, po nakljuchju, ali so zhe od prej vedeli za to dezhelo? Obstaja vrsta indicev in dokazov, da so chrnomorska in anatolska ljudstva imela zhe v davnini tesne stike s srednjo Evropo, Panonijo in Vzhodnimi Alpami po kopnem, po morju ter po Donavi in pritokih (temu naj bi pritrjevala tudi legenda o Argonavtih). Torej bi morali paflagonski Veneti zhe od prej poznati nashe kraje in bi se odpravili v zhe vnaprej znano smer in z dolochenim ciljem – v Benechijo, videti je da zato, ker so zhe od prej tod zhiveli Veneti, njihovi sorodniki ali celo prapredniki. Resne raziskave nakazujejo, da Veneti izvirajo iz Panonije (o tem Devoto, Oshtir in drugi). Che naj bi paflagonski Veneti osvojili Benechijo ob zgornjem Jadranu in jo trajno poselili, koga so izrinili in koliko jih je moralo priti, da bi jim kaj takega uspelo – nekaj sto, tisoch, deset tisoch ali neverjetnih sto tisoch…?!

Nobena obravnava Venetov ne more mimo dejstva, da je obstajal niz zgodovinskih ljudstev z imenom Veneti (ali ljudstev s podobnimi imeni, pri chemer eni zagovarjajo, da gre v takih primerih zgolj za razlichne pisave ene in iste osnovne oblike, drugi se s tem ne strinjajo in menijo, da so to poimenovanja za skupnosti povsem razlichnih ljudstev) na dalech narazen lezhechih koncih evrazijskega prostora. Naj jih zgolj nashtejemo po zgodovinskih virih, saj lahko bralec zve vech o tem she v mojih knjigah Jantarska pot, Davnina govori in Megalitski jeziki, ali pa v drugi, bogati literaturi. (1) Nam najblizhji in najbolj znani so bili jadranski Veneti, ki naj bi prishli pod vodstvom Antenorja, kot beremo pri antichnih piscih, potem ko jim je kot zaveznikom Trojancev uspelo pobegniti pred pokolom po grshkem zavzetju mesta, in so zhiveli na zgornjem koncu Jadranskega morja, nekako med reko Pad in Alpami, v notranjost pa tja do severno-italijanskih jezer, pri chemer ne smemo izpustiti niti obmochja zahodne Slovenije. Ti naj bi se postopoma asimilirali potem, ko jih je preplavil Rimski imperij. (2) Nich manj znani niso baltishki Veneti, ki so jih tako imenovali she dolgo v srednji vek in jih praviloma enachili s Slovani. Od tod naj bi izvirala she dandanashnja nemshka, avstrijska, skandinavska in madzharska oznaka Vend, Vindish ipd. za Slovana, Slovenca. (3) V antichnih virih so omenjeni tudi balkanski Veneti. (4) Manj razvpiti so Veneti iz Armorike, to je bila v antiki pokrajina ob Biskajskem zalivu; med drugimi jih omenja tudi Julij Cezar v svojih spisih o osvajanju zahodne Evrope. (5) Dalje poznamo panonske Venete; prav ti, ne pa oni iz Troje, naj bi se po mnenju drugih zgodovinarjev in jezikoslovcev menda (delno?) preselili na Jadran zhe v drugem tisochletju pr.n.sht. (Devoto in drugi) (6) Obstaja nekaj znamenj o Venetih, Venetulanih, ki naj bi zhiveli v okolici Rima, (7) pa Veneti na obmochju Kavkaza in seveda ne smemo pozabiti (8) zhe najprej omenjenih zaveznikov Trojancev – Homerjevih Venetov iz Paflagonije, dezhele na obalah Chrnega morja v Mali Aziji, danashnji Turchiji. Marsikaj o tem in bolj podrobno sem zhe obravnaval v svojih dosedanjih knjigah in ne bi ponavljal drugega, kot le to, da do danashnjega dne potekajo ostre polemike, od kod so Veneti ter o njihovem izvoru, jeziku, sorodnosti z drugimi indoevropskimi skupinami itd.

V luchi sodobne zgodovinske teorije kontinuitete, ki izhaja iz tozadevne predpostavke, so danashnji evropski narodi zhe najkasneje v neolitiku (mlajshi kameni dobi) zhiveli na svojih sedanjih ozemljih, kar seveda velja tudi za Slovence, ki naj bi takrat naseljevali celotne Vzhodne Alpe do Shvice, Donave in onkraj nje, pri chemer naj bi bili Ladinci v predrimskem obdobju Italidi slavizzati, kot se izrazha Mario Alinei, eden od tvorcev teorije kontinuitete (TK). Zato ne sme nikogar presenetiti, che sem pritegnil temu mnenju in obravnaval Venete kot neposredne prednike Slovencev.

Toda pri vsem tem ostajajo odprta mnoga temeljna in nerazreshena vprashanja, med katerimi je poglavitno, od kod sploh prihajajo Indoevropejci, che naj ne bi veljala teorija kontinuitete. Obstaja nad ducat znanstvenih teorij o njihovem izvoru, med katerimi TK gradi na kontinuteti, torej postavlja njihov izvor prav v Evropo, medtem ko so s podrochjem »plodnega polmeseca«, tj. z Mezopotamijo, obstajali tesni dvosmerni trgovski in kulturni stiki, pri chemer je seveda lahko prihajalo do migracij manjshega obsega, kakor se she danes selijo ljudje, ne da bi to pomenilo selitev celih ljudstev, ki jo TK – teorija kontinuitete odlochno zavracha.

Prav v zadnjem chasu so razburkala strokovno in shirsho javnost senzacionalna odkritja, ki nujno terjajo novo interpretacijo naseljevanja Evrope in zlasti vloge Balkana ter centralne Evrope (predvsem shirshega obmochja Panonske nizhine).

Najprej velja omeniti »megalitski observatorij Kokino« v Makedoniji, ki so ga odkrili v letu 2003 in ga uvrshchajo po starosti na chetrto mesto, takoj za Abu Simblom v Egiptu, Stonehengeom v Britaniji ter Angkor Watom v Kambodzhi. Zgrajen naj bi bil v neolitiku, mlajshi kameni dobi, na nadmorski vishini 1030 m na vrhu Tativec Kamena v blizhini Kumanova, kar je okoli 30 km severovzhodno od Skopja. Arheoloshke in astronomske analize so pokazale, da je bila ta tochka vechkrat ponovno naseljena, a zhe v zasnovi predstavlja megalitsko strukturo. Posebej vznemirja, da so na kamnih nashli posebne oznake, s katerimi so davni zvezdogledi spremljali premikanje Sonca in Lune, zlasti she ob solsticiju in enakonochju, ter celo Plejad. Na tem mestu so ob zhetvi in drugih pomembnih dogodkih opravljali daritve.

Drugo najnovejshe odkritje, spet na Balkanu, je iz vasice Dabeno, vzhodno od Sofije, kjer so izkopali vech grobnic she neznane, a zelo bogate civilizacije, stare nad 4000 let. Do zdaj so spravili na dan vech kakor 15000 dragocenih grobnih pridatkov. Tako bogati pokopi iz zgodnje bronaste dobe niso neznanka, vendar so jih tokrat prvich odkrili na Balkanu, to uvrshcha najdbo med svetovna arheoloshka najdishcha. Ker gre za nedavna izkopavanja, she niso bile opravljene vse analize in chakajo arheologe she lepa presenechenja.

Tretja senzacija je prishla na dan poleti 2005, cheprav so arheologi na vzhodu Nemchije [to je na podrochju Luzhishkih Srbov, v blizhini Leipziga (Lipsko) ter Dresdna (Drazhdani)], na Cheshkem, Slovashkem in na severu Avstrije kopali zhe tri leta in nashli najstarejsho znano civilizacijo v Evropi (arheologi ji she niso dali imena), ki jo datirajo v 5. tisochletje pr.n.sht. (s tem bi bila za 2000 let starejsha od egipchanske), in je bila sposobna velikih gradbenih del. Gre za obmochje t.i. luzhishke kulture, ki jo nekateri znanstveniki pripisujejo Slovanom (gl. mojo knjigo Megalitski jeziki), z okoli 150 velikih templjev (nashli so nemalo glinenih figuric, iz katerih je mogoche sklepati na njihov kultni pomen) iz lesa in zemlje, s premerom do 150 m, ki so bili zgrajeni med leti 4800 in 4600 pr.n.sht. v sklopu takratnih naselbin; so torej starejshi od Stonehengea za okoli 2000 let! Po najdbah sodech, so prebivalci zhiveli v dolgih hishah in se prezhivljali predvsem z zhivinorejo. Dosedanje raziskave pa kazhejo, da so ljudje prishli sem s podrochja Srbije na severnem Balkanu oziroma iz jugovzhodne Panonije ter se (tako je videti?) po dveh stoletji vrnili na svoja prvotna selishcha, to pa pomeni veliko uganko. Razburjenje med strokovnjaki je veliko, saj kazhe, da bo treba radikalno spremeniti mnenje, da je izvor kulture v Mezopotamiji.

S temi odkritji se Balkan in centralna Evropa, po mojem mnenju, upravicheno uvrshchata med resne kandidate za pradomovino Indoevropejcev in, kot bomo videli, tudi Slovanov ter ne nazadnje Venetov, saj po dosedanjih teorijah ni negotov le izvor Indoevropejcev, marvech se negotovost logichno tako ali drugache raztegne na druge indoevropske narode, she posebej na Slovane in nich manj na Grke – od kod in kdaj so prishli na Balkan? Ker je Anatolija eno od torishch za iskanje izvora Indoevropejcev in obstajajo verodostojni dokumenti o tamkajshnjih indoevropskih Hetitih, za katere se prav tako ne ve zanesljivo od kod in kdaj so prishli v Malo Azijo (che niso bili tam od nekdaj, kot meni Colin Renfrew), je povsem na mestu vprashanje, v kakshnem odnosu so bili Homerjevi (V)eneti iz Paflagonije s Hetiti, ki so tam vzpostavili svoj imperij, pri chemer kazhe, da prav trojanska vojna pomeni odlochilni spopad med Hetiti in Grki za maloazijska ozemlja.

Ker so Veneti iz Paflagonije prihiteli na pomoch Trojancem v vojni proti Grkom, postane vznemirljivo preuchiti odnos med Hetiti in njihovimi neposrednimi sosedi paflagonskimi Veneti, zlasti she zato, ker naj bi po porazu in grshkem unichenju Troje zbezhali prezhiveli Veneti pod vodstvom Antenorja na severni Jadran. Ali so indoevropski Veneti kot Hetiti prishli v Anatolijo z Balkana? O tem govori ta knjiga.

 

 

1. O chem pripoveduje Iliada