Pogum Revija SRP 2005/1

Lucijan Vuga

 

AVTORJEVA BESEDA O KNJIGI
 

V zgodovinskem romanu Prah preteklosti gre po eni strani za oblast in pohlep, ki manipulira z mnozhicami v "globalnih" razsezhnostih to je danes prav tako prisotno kakor v preteklosti. Danashnje "krizharske vojne" se vodijo iz podobnih vzgibov, le da z drugachnim nagovarjanjem "mase" in z aktualiziranim utemeljevanjem. Po drugi strani pa nam roman daje uvid v zakulisje izvajanja oblasti vladanja. Strahosposhtovanje vladarja traja samo dotlej, dokler je na vrhu, pri mochi, ko "lev crkne", se vsi zmagoslavno slikajo z nogo na njegovem truplu. A Levjesrchni je bil tudi "machjesrchni", saj lev ni le "kralj zhivali", ampak je hkrati iz rodu machk, machkic... Toda pri tem ne gre za ceneno razglabljanje o "vzponu in padcu" neke velichine, saj so tudi tisti, ki "delajo zgodovino", lahko prav majhni, velike jih naredijo tisti okoli njih, po svojih potrebah in iz prerachunljivosti ali pa zaradi pritajenega osebnega hrepenenja po uveljavitvi, to jih napelje na preslikavanje svojih fantazij na druge, chesar pach sami ne zmorejo, a velikokrat tudi njihov objekt ne. "Veliki ljudje" so presezhniki v svojih posameznih dejanjih, dolochenih sposobnostih ali zmozhnostih, take parcialnosti pa potem posploshijo na celotno osebnost, na njihovo "zhivljenje in delo". Potem pa pride do shokov, ko Presherna obelodanijo bolj ali manj takshnega, kakrshen je bil, ali kot je pushchavnik in asket Janez Krstnik svojega krshchenca Jezusa Kristusa, ki je agitiral med mnozhicami, sumnichil, da se udelezhuje shodov zaradi "pojedin in popivanj"... Vse pa schasoma prekrije debel "prah preteklosti", ki ga vchasihj kdo tu pa tam pobrishe in nato ustvarja nove trendovske podobe (reinterpretacije zgodovine!)...