Pogum Revije SRP 2003/3

Odgovor Varuha
 
 
 
Številka: 5.8 - 82 / 2003 - 7 - UR
Datum: 23.06.2004
 
REVIJA SRP
Pražakova 13
1000 LJUBLJANA
 
Gospod Rajko ŠUŠTARŠIČ
odgovorni urednik in v.d. direktorja

 

Spoštovani,

v mesecu novembru lani ste na nas naslovili vlogo za varstvo človekovih pravic. Zapisali ste, da predstavljate zavod Revija SRP, ki se ukvarja z založniško dejavnostjo na področju kulture in umetnosti. Za izvedbo programa založništva ste v letu 2003 kandidirali za pridobitev dela sredstev na javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS (v nadaljevanju: ministrstvo). Dne 26. 3. 2003 vam je bil vročen sklep, s katerim je bila vaša vloga zavržena kot nepopolna. Razlog za takšno odločitev ministrstva naj bi bil v tem, da je vaši sicer popolni vlogi manjkal izpolnjen obrazec "Finančni načrt za leto 2003 - rekapitulacija". Navajate, da obrazec ni bil dostopen na način kot vsi drugi razpisni obrazci, mogoče ga je bilo dobiti le ob osebnem dvigu razpisne dokumentacije v vložišču na sedežu ministrstva, na njihovi spletni strani pa je manjkal. Ker zoper sklep o zavrženju vloge ni bila možna pritožba, ste vložili tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije. Zadeva se rešuje silno počasi. Po vašem mnenju bi lahko v tem času marsikatera revija že prenehala izhajati. Pobudi, ki ste nam jo poslali, ste priložili nekaj dokumentacije ter knjigo v elektronski obliki Žigosana ustvarjalnost, v kateri smo poleg drugih zanimivih prispevkov našli tožbo ter dokumente, ki naj bi kazali na neenakopraven položaj prijavljenih na razpis in neustrezen odnos ministrstva do slovenskih založnikov in slovenske literarne ustvarjalnosti. Na koncu ste zapisali, da je bistvo vaše pobude varuhu pravzaprav v tem, da ste prepričani, da vam ministrstvo omejuje svobodno izražanje in svobodo pisanja, kar pomeni krnitev človekove in ustavne pravice do svobode misli in pisanja. Zgodba, v kateri se počasi, a zanesljivo ukinja neodvisno revijo, se dogaja že enajst let in zadnje dejanje ministrstva je le njen epilog.

Varuhove pristojnosti na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic (Ur. list RS, št. 71-2573/93, popr. 15/94, 56/02) so omejene. Varuh tako ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. Prav tako ne more posegati v strokovna in vsebinska vprašanja s kateregakoli področja in ne more vplivati na posamezne organe v tem smislu, da bi jim dajal smernice za odločanje ali zahteval spregled katerega od zakonsko določenih pogojev. Lahko pa vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava.

Po preučitvi pobude, vključno z dokumentacijo, ki ste nam jo posredovali še dodatno dne 12. 5. 2004, in po pregledu predpisov, ki urejajo področje javnih razpisov ministrstva, smo poizvedovali pri pristojnih. V mesecu aprilu smo prejeli odgovor ministrstva, v katerem so pojasnili pravne podlage za izvedbo javnih razpisov in pozivov za sofinanciranje kulturnih dejavnosti, pri čemer so posebej poudarili 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02; v nadaljevanju: zakon), na podlagi katerega ima ministrstvo opravičilo za svoje ravnanje, namreč da vloge, ki "niso pravočasne, ali niso popolne, ali ki jih ni vložila upravičena oseba, minister zavrže s sklepom". Pojasnjujejo, da so do zdaj tako dosledno ravnali z vsemi vlogami. Navajajo, da so bili pri tem razpisu presenečeni nad precejšnjim številom nepopolnih vlog ne le na področju založništva, kjer je bilo 57 popolnih, 51 pa nepopolnih vlog, temveč se je nekaj podobnega zgodilo tudi na drugih področjih umetnosti. Na žalost pa iz določil zakona nedvoumno izhaja, da v tem primeru ni bil možen kakršenkoli drugačen postopek, saj bi bilo po njihovem mnenju upoštevanje nepopolnih vlog kršitev zakona. Nastali položaj, v katerem se je znašlo relativno veliko prijaviteljev z nepopolnimi vlogami, je skušalo ministrstvo omiliti s prerazporeditvijo dela sredstev, namenjenih programskemu razpisu, na projektni razpis, prek katerega je prejela sredstva večina izvajalcev, ki so na programskem razpisu izpadli. Pristojni so prepričani, da zaradi tega umetniška produkcija v letu 2003 nikakor ni bila okrnjena. To naj bi bilo videti tudi iz poročila o delu ministrstva za leto 2003, v katerem je bilo finančno podprtih 280 knjižnih naslovov, kar je 22 več kot leto poprej, z izvajalci na področju založništva pa je bilo sklenjenih 165 pogodb. Iz odgovora izhaja še, da je bila celotna razpisna dokumentacija dosegljiva na spletni strani ministrstva in v vložišču, strokovne službe pa so v času, ko je bil razpis odprt, nudile informacije in pojasnila vsem zainteresiranim. Pojasnili so, da skladno s krovnim zakonom na področju kulture ministrstvo omogoča različne režime za različne tipe izvajalcev. Projektni razpis naj bi bil tako namenjen sofinanciranju posameznih kulturnih projektov, programski razpis pa izvajalcem javnih kulturnih programov, ki so primerljivi s programi javnega sektorja v kulturi. To pomeni, da smatrajo slednje za višjo kategorijo izvajalcev, ki (kot je razumeti iz odgovora) so zato tudi strožje spremljani in nadzirani. Od teh izvajalcev, katerih programi so obsežni in kompleksni, zato ministrstvo pričakuje ustrezne in popolne podatke o načrtovanem programu v vsebinskem, organizacijskem, kadrovskem in finančnem smislu.

Iz prejetega odgovora tako ni videti priznanja kakršnekoli pomanjkljivosti, še manj pa krivde pristojnih za napako, ki je po vašem prepričanju nastala zaradi nepopolne in različne objave oziroma dostopnosti prijavnih obrazcev. Celotna razpisna dokumentacija, ki so nam jo ponudili na vpogled v arhivu ministrstva, je danes najbrž popolna, zato se nam pregled ne zdi smiseln, zanj pa tudi nismo pristojni.

O (ne)smiselnosti in vsebinski (ne)primernosti obrazca, ki vam je ob prijavi manjkal, se je z vami mogoče strinjati, čeprav o tem ne moremo presojati. Ker ste za zaščito svojih pravic uporabili sodno varstvo, je treba počakati na razsodbo sodišča.

V zvezi z dolgotrajnostjo postopka na sodišču vam želimo pojasniti, da 159. člen Sodnega reda določa, da sodišče obravnava zadeve po vrstnem redu pripada na sodišče. Sodnik lahko pri določitvi vrstnega reda obravnavanja poleg pripada zadeve na sodišče upošteva vrsto, naravo in pomen zadeve. Pravilo o vrstnem redu obravnavanja velja tudi za postopek v vaši zadevi. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, znaša povprečna čakalna doba na rešitev upravnega spora na sedežu Upravnega sodišča Republike Slovenije več kot eno leto.

Zaradi velikih zaostankov sodišč marsikateri pobudnik želi naše posredovanje, da bi sodišče obravnavalo njegovo zadevo mimo vrstnega reda. Želimo, da razumete, da temu ne moremo ugoditi, saj ne želimo posegati v pravice drugih strank v postopku pred sodiščem, ker bi to lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je vsem zagotovljeno enako varstvo pravic. Hitrejše reševanje enega od sporov pred sodiščem, če za to ni tehtnih razlogov v razmerju do drugih sodnih zadev, bi namreč zagotovo pomenilo kršitev pravic drugih do enakega varstva.

Če menite, da sodišče neutemeljeno dolgo rešuje zadevo, lahko naslovite na predsednika sodišča pritožbo zaradi zavlačevanja postopka. To pravno sredstvo, ki ga določa 72. člen Zakona o sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 ter 28/00), se imenuje nadzorstvena pritožba. Če nadzorstvena pritožba ni očitno neutemeljena, predsednik od sodnika zahteva, da brez odlašanja izdela poročilo glede na navedbe v pritožbi in glede na stanje zadeve. Nadzorstveno pritožbo lahko pošljete tudi na Ministrstvo za pravosodje RS, ki nato prek predsednika sodišča zahteva poročilo o vseh odločilnih dejstvih časovnega obravnavanja zadeve. O ugotovitvah morata predsednik oziroma ministrstvo za pravosodje obvestiti vlagatelja nadzorstvene pritožbe. Praksa šteje nadzorstveno pritožbo za utemeljeno, zlasti v primerih kršitve pravila o vrstnem redu reševanja zadev. Njen odmev pa je pogosto zaznati tudi v tem, da se zadeva na sodišču (znova) premakne.

Predlagamo vam, da sodišče sami opozorite na okoliščine, ki bi terjale prednostno (ali vsaj hitrejše) reševanje vašega primera, oziroma da na predsednika sodišča naslovite nadzorstveno pritožbo.

Na dolgotrajnost postopkov na sodiščih opozarjamo v vseh dosedanjih letnih poročilih o delu varuha, do tega smo kritični tudi v zadnjem. Ugotavljamo, da je najpogostejša težava sodišč sojenje v (ne)razumnem roku. Naše stališče je, da za nerazumno dolge roke od vložitve tožbe do začetka obravnave ni nobenega opravičila.

Predvidevamo, da z našim odgovorom ne boste najbolj zadovoljni. Najbrž boste rekli, da gre za še en puhel formalni odgovor. Želimo vam pojasniti, da se zaradi raznovrstnih težav pobudnikov, ki se obračajo na nas, v okviru pristojnosti in razpoložljivega časa ukvarjamo tudi z "na videz nepomembnimi malenkostmi", kot pišete v besedilu o vrednotah, v katerem ste opredelili svojskost revije SRP. Strinjamo se z vami, da se velikokrat "problem pojavlja šele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali že prikrit in s tem težko rešljiv." Zato se pri obravnavanju tovrstnih problemov dostikrat zdi, da smo nemočni in neučinkoviti, čeprav se njihove teže in razsežnosti v celoti zavedamo.

Pozdravljeni.

 
DUNAJSKA CESTA 56, 1109 LJUBLJANA, P.P. 2590, SLOVENIJA
TELEFON: + 386 1 47 500 50, TELEFAKS: + 386 1 17 500 10
BREZPLAČNI TELEFONSKI KLIC IN INFORMACIJE: 080 15 30
WWW.VARUH-RS.SI
 
 
 
 
 
 
___________________
* Nekateri dokumenti so zaradi dokumentarnosti zachasno v gajici.
Nadaljevanje zadeve: najbrzh ni vech smiselno. (zachasna op. ur.)
Nadaljevanje zadeve je bilo neizogibno: (zachasna op. ur.)
– Nadzorstvena pritozhba, Ministrstvu za pravosodje RS – Lovru Shturmu