Pogum Revije SRP 2003/3

Rajko Shushtarshich

 

UVODNA UTEMELJITEV REVIJE SRP

 

Dve vrednotni usmeritvi radiotelevizije sta taki, da zahtevata od ustvarjalcev vech poguma, napora in duha kot druge, naprimer pretezhno komercialne ali pretezhno politichno informativne usmeritve medija. Prva je usmeritev v nacionalno radiotelevizijo in druga v javno radiotelevizijo. Mishljeno pa je dejansko prizadevanje zanju, ne deklarativno, le v besedah.

Ta shtevilka Revije SRP naj bi bila jubilejna, prva po petnajstih letih od ustanovitve in trinajstih letih po ukinitvi Biltena SShP. Posvechena je predvsem problemom javnosti raziskovanja v javni radioteleviziji, taki kot jo jamchi zakon o raziskovalni dejavnosti, ne pa tudi skopa in toga institucionalna praksa. Zato ima prva shtevilka tudi nalogo, da razkrije doslej zamolchano, oziroma zatajevano raziskovanje problemov medija. Javna radiotelevizija bi prav lahko podprla stalishche, po katerem kritichnih mnenj, v javnosti obelodanjenih zhivih problemov o mediju in v njem samem, ni nikoli prevech.

 

OPOMBE K UVODU

Utemeljitev potrebnosti ponovne ozhivitve ukinjene revije Bilten SShP RTVL

 

Opomba 1:

Katalog problemov medija RTVS je predstavljen zato, ker bi bila lahko tako orientirana tudi nova Revija SRP Radiotelevizije Slovenija. Skratka, bila bi lahko ekstremno kritichna revija. Revija, ki bi raziskovala, razkrivala, razgaljala skrite in prikrite probleme medija na svojstven nachin, avtonomno, neodvisno od mochi strank in neodvisno od institucionalne mochi medija. Predvsem pa bi revija te probleme predochila raziskovalni in drugi javnosti, ki jo problemi mas medija zanimajo ali prizadevajo. Taka bi lahko bila, na preizkushnji je le toleranca v instituciji medija.

Che je medij dovolj mochan, potem je toleranca tudi izkaz njegove mochi. Che pa to ni, pa tudi prav, le she en argument o potrebnosti revije bi rad uporabil - misel iz Chetrtega razmisleka o mochi, Rajko Shushtarshich:

Danes zhe mnogi mislechi drzhavljani vedo, da je z demokracijo nekaj v temelju narobe. Narobe je predvsem to, da temelji na govoru - govorjenju. Vech ko se govori, bolj besede zgubljajo svoj pravi pomen, pa predvsem iskreno obchutenje in she jasno misel.

Govore po medijih, govore v parlamentu, govore na volilnih shodih, govore na posvetih, govore v komisijah, kolegijih, odborih. Govore in govore.

Ko pa pishejo, ko dajejo uradne izjave, proglase, razglase, apele, ukaze, takrat so pazljivejshi, a she vedno se slishi to njihovo pisanje, okuzheno je z govorom. Oni se poslushajo, tudi ko pishejo. Poslushajo, kako to njihovo pisanje slishi mnozhica. Mnozhice pa ne slishijo, zhe davno so jo nehali poslushati. Slishijo le svoj lastni odmev v njej, odmev svojega govora.

Nepopravljivo so nam onesnazhili zavest, s praznimi govori, apeli mochi in mochnimi slogani.

 

Dovolj je govoreche demokracije, prezhivel jo je chas.

Zdi se mi tako, da chas zahteva svoje, chas je, da zachno reshevati probleme, pa natanchno porochati o tem. To ni apel, je le zdenje.

 

Opomba 2:

Prva shtevilka Revije SRP se nekoliko vech posvecha problemom raziskovalne enote in problemom, kot jih vidi njen raziskovalec. Vendar tako je mishljeno le v prvi, jubilejni shtevilki ukinjene revije Bilten SShP RTVL 1997-1981. Zhe v naslednji shtevilki bomo to enostranost odpravili.

 

OPOMBE K NADALJNI MOGOCHI VREDNOTNI ORIENTACIJI REVIJE SSHP RTVS

 

Opomba 3:

K akcijskim dokumentom: Vsak akcijski dokument vsebuje poleg bibliografije she poseben propagandni dodatek, to je izbor iz predhodnih akcijskih dokumentov, ki so vsebinsko vezani na nosilno temo. Tako je na primer "Chetrti razmislek" v prilogi - posebnem propagandnem dodatku vseboval she izvlechke: O splavu - O hlapchevstvu naroda - O prostovoljnem suzhenjstvu - O kriterijih resnice za mnozhice. Tako metodo shirjenja avtonomne propagande sem razvil v razmerah skrajno omejene, reducirane in vchasih zapoznele komunikacije med nekdanjim akcijskim raziskovalcem in sistemom. Koliko je bila pri nas uspeshna, tega ne vem. Ocenjujem pa, da je tako nekatere dokumente prebralo lepo shtevilo kljuchnih ljudi v sistemu, ki jih sicer ne bi.

 

Opomba 4:

K moji bibliografiji: Metoda, ki jo uporabljam ali vsaj skusham uporabljati pri eksplikaciji nekega problema, je morda potrebna pojasnila. Posamezni problem skusham osvetliti z vidika vrednot, posredovanih, posrednih in neposrednih dejstev zavesti, ker so vrednote, vrednotne orientacije, vrednotni sistemi edina problematika, s katero se v raziskovanju sploh ukvarjam. Vsi posamezni problemi pa so na nek nachin vezani na celoto, celostno dojetje vrednot, tako, ki bi mu tezhko rekli , da je omejeno zgolj na nek zakljuchen vrednotni sistem. Vrednote se namrech ne puste ujeti v noben sistem. Temu postopku bi morda lahko rekli celostni pristop ali hermenevtichni princip. Intuitivno dojemanje ga pozna, zgolj racionalni pristop v analizi problemov pa ga seveda zavracha. Za deshifiranje tega pristopa in z njim posameznih problemov vrednot je vendarle potrebna neka knjiga, ki tak pristop pojasnjuje kolikor toliko celostno. Knjiga Traktat o svobodi ali vrednotni sistem, skusha shirshe pojasniti sovisnost, prezhetost obchih vrenot, vrednotnih orientacij, vrednotnih sistemov. Rad priznam, da prevech priljubljeno tako pogosto sklicevanje na lastne bibliografske podatke zhe ne more biti. A to je davek subjektnega pristopa k subjektivnim dejstvom, za razliko od objektivnega pristopa k tako imenovanim objektivnim dejstvom. Vrednote so neposredna dejstva zavesti, in osebne so. Drugache nam ne puste blizu, in ostanemo na povrshini posredovanih dejstev nashi zavesti.

Nadaljne opombe she prichakujem. R.Sh.

 

 

Utemeljitvena proshnja ustanovitelju revije:
 
SVETU RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA
VODSTVU RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA
Sposhtovani: Rudi Sheligo - predsednik Sveta RTVS, chlani Sveta RTVS
Ing. Peter Mori - v.d generalnega direktorja RTVS
Janez Lombergar - glavni uredik TV programov RTVS
 

Na Svet RTV Slovenija in vodstvo RTVS naslavljam proshnjo za vashe soglasje in podporo za ustanovitev, odnosno ozhivitev ukinjene revije Bilten SShP RTVL. Naslov nove revije bi bil Revija SRP RTVS. Urednishki svet revije bi bil lahko Svet RTVS. (Formalno bi to lahko bili vsi chlani Sveta RTVS, dejansko pa tisti, ki jih problemi javne radiotelevizije posebej zanimajo.) Prilagam predlog prve shtevilke revije in njeno uvodno utemeljitev.

 

V Ljubljani, 19. julija 1993 Rajko Shushtarshich

 

Op.: objavljeno v Reviji SRP 1/2