UPRAVNO SODISHCHE
REPUBLIKE SLOVENIJE
Trzhashka 68a
1000 Ljubljana

U 693/2003-14

 

SODBA

V IMENU LJUDSTVA

 

Upravno sodishche Republike Slovenije v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom vishje sodnice mag. Darinke Marguch in ob sodelovanju vishjih sodnikov doc. dr. Boshtjana Zalarja in Borivoja Rozmana kot chlanov senata in vishje pravosodne svetovalke Mojce Jerman kot zapisnikarice, v upravnem sporu, ki gaje sprozhila tozhecha stranka Revija SRP, Prazhakova 13, Ljubljana, po zastopniku Rajku Shushtarshichu, proti tozheni stranki Ministrstvu za kulturo RS, Kotnikova 5, Ljubljana, zaradi izbora javnih kulturnih programov, o tozhbi tozheche stranke proti sklepu tozhene stranke sht. 403-50/2003-26 z dne 18. 4. 2003, na nejavni seji dne 28. 12. 2005

o d l o ch i l o:

 

Tozhba se zavrne.
 
Obrazlozhitev:
 

Z izpodbijanim sklepom je tozhena stranka na podlagi dolochila 117. chlena Zakona o uresnichevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, sht. 96/2002) in dolochila 15. chlena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, sht. 6/2003) v zadevi javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na podrochju zalozhnishtva, ki jih bo v letu 2003 financirala Slovenija iz prorachuna za kulturo (Uradni list RS, sht. 11/2003) odlochila, da se vloga tozhnika, ki je oznachena pod zaporedno shtevilko 46, zavrzhe kot nepopolna. V obrazlozhitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da se po 3. odstavku 15. chlena Pravilnika vloga shteje za popolno, che vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa. Vloga tozhnika bi morala vsebovati "financhni nachrt - rekapitulacijo za leto 2003", pa tega ni vsebovala, zato je tozhena stranka na podlagi navedenega dolochila Pravilnika in 5. odstavka 117. chlena ZUJIPK, vlogo tozhnika zavrgla kot nepopolno.

V tozhbi tozhecha stranka pravi, da zhe iz dejstva, da je bilo zavrzhenih 51 vlog izhaja, da je utemeljitev sklepa nezadostna, neskladna z zahtevano dokumentacijo in da gre za svojevoljno razlago 15. chlena Pravilnika in 117. chlena ZUJIPK. Meni, da tozhena stranka ni dokazala, da je bil obrazec dostopen vsem, s tem ko tozhena stranka trdi, da je bilo 57 vlog popolnih. Pravi, da obstaja sum, da sporni obrazec nekaterim prijaviteljem ni bil dostopen. Predlaga, da sodishche natanchno in nedvoumno preveri ravnanje tozhene stranke in ugotovi krshitve v javnem razpisu. Predlaga, da sodishche na podlagi glavne obravnave odpravi izpodbijani sklep in ga nadomesti z zakonitim sklepom.

V odgovoru na tozhbo se tozhena stranka sklicuje na ZUJIPK (dolochila od 100 do 120, zlasti na 117. chlen), na Pravilnik in na Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, sht. 109/2002). Pravi, da je obrazec "financhni nachrt-rekapitulacija za leto 2003" bistvena sestavina razpisne dokumentacije, ki daje konchno sliko o financhni uravnotezhenosti prijavljenih programov. Brez njega vloge ni mogoche obravnavati, saj financhna izvedljivost programov brez njega ne more biti izkazana. Tozhena stranka pojasnjuje, da to ni bil edini razpis, ampak da tozhena stranka razpisuje tudi pogoje za sofinanciranje kulturnih projektov. Celotna razpisna dokumentacija je bila dosegljiva na spletni strani ministrstva in v vlozhishchu ministrstva, strokovne sluzhbe ministrstva pa so ves chas, ko je bil razpis odprt (od 31. 1. 2003 do 3. 3. 2003) nudile informacije zainteresiranim prijaviteljem. Predstavniki revije SRP se niso v chasu razpisa nikoli z vprashanji obrnili na ministrstvo. Celotna razpisna dokumentacija je arhivirana na ministrstvu, ministrstvo pa jo kot prilogo prilaga odgovoru na tozhbo.V razpisnem gradivu je bila natanchno opredeljena razpisna dokumentacija (v 13. tochki). V 14 tochki razpisnega besedila je natanchno dolocheno, kako je z oddajo in dostavo predlogov in v katerih primerih bodo vloge prijaviteljev izlochene iz nadaljnjega postopka (prepozne, nepopolne ali, che so jih vlozhile neupravichene osebe). Za nepopolno vlogo je izrecno navedeno, da se bo shtela tista celotna vloga ali del vloge, ki ne bo vsebovala vseh sestavin, ki jih zahteva razpis in razpisna dokumentacija. V tochki 14.1. je tudi navedeno, da morajo biti vloge izpolnjene na ustreznih razpisnih obrazcih.

V odgovoru na odgovor tozhene stranke tozhecha stranka med drugim pravi, da tozhena stranka ni pojasnila nobenega ravnanja ministrstva v spornem programskem razpisu. Zadevo bi bilo vsekakor vredno natanchno in nedvoumno preveriti, saj je shlo za odlochitev, ki je imela znatne in shkodljive posledice v slovenskem zalozhnishtvu. Che obrazec ni bil posredovan vsem na zakonit nachin, potem je sklep nezakonit. Za vajo izpolnjen obrazec "financhni nachrt za leto 2003 - rekapitulacija" pokazhe, da so v njem zahtevani podatki zhe izpolnjeni v drugih prilozhenih obrazcih. Che ta ni bil izrecno naveden, potem je tudi zaradi te pomanjkljivosti v izvedbi razpisa za zalozhnishtvo sklep o zavrzhenju vlog prijaviteljev zaradi domnevno manjkajochega obrazca neutemeljen in nezakonit. Tak obrazec naj bi tozhecha stranka pridobila iz vlozhishcha tozhene stranke in che je obrazec v dopolnilni dokumentaciji identichen tistemu, ki ga je tozhena stranka pridobila v vlozhishchu tozhene stranke, potem je pravno neobvezujoch. Obrazec nima glave Ministrstva za kulturo RS; nadalje temu obrazcu manjkajo polja za datum, podpis odgovorne osebe in zhig prijavitelja, kar so vse neizogibne sestavine obrazcev, kot jih imajo vsi drugi obrazci. Na podlagi prilozhenega dokaznega gradiva tozhecha stranka predlaga sodishchu, da tozhbi ugodi in da zavrzhe sklep.

Zastopnik javnega interesa je prijavil udelezhbo v postopku.

Tozhba ni utemeljena

Upravno sodishche je v zadevah presoje zakonitosti odlochitev o sofinanciranju zasebnih projektov v gospodarstvu na podlagi javnega razpisa, pa tudi v zadevah podeljevanja koncesij na podlagi javnega razpisa, ker gre za specifichen tip upravnega spora, zhe razvilo sodno prakso, na podlagi katere sodishche opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (sodba v zadevi U 1104/2003 z dne 14 12. 2005). V temelju je ta nachin presoje omenjenih (upravnih) odlochitev uporabljiv tudi za presojo odlochitve o sofinanciranju programov v kulturi ne glede na to, ali gre za zasebno ali javno-pravno kulturno dejavnost. To pomeni, da mora (upravno) odlochanje tudi pri sofinanciranju projektov ali programov v kulturi, kjer gre za chiste financhne subvencije, uposhtevati nachelo enakosti pred zakonom (enakih mozhnosti) ponudnikov (14. chlen Ustave RS, Uradni list RS, sht. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004), da konkurirajo za javna sredstva v zvezi z uresnichevanjem ponudnikove svobodne gospodarske pobude v skladu z javno koristjo (74. chlen Ustave); che pa gre za javne zavode, gre za varstvo enakosti pred zakonom v zvezi z uresnichevanjem ponudnikove sploshne svobode ravnanja (35. chlen Ustave), ali v zvezi z uresnichevanjem svobode znanstvenega in umetnishkega ustvarjanja (59. chlen Ustave). Zaradi tega pomena obravnavane dejavnosti za javni interes in civilne interese strank, ki sodelujejo na javnem razpisu, je presoja zakonitosti dodeljevanja financhnih sredstev glede materialno-pravnih in procesnih vprashanj stroga.

Po drugi strani pa je narava tovrstnega odlochanja v vseh zgoraj navedenih primerih na podlagi javnega razpisa lahko v pretezhni meri strokovno-tehnichna, ekonomsko-politichna, ali pa ima, tako kot v obravnavani zadevi, upravna odlochitev kulturno-politichne implikacije. Pri tovrstnih odlochitvah nosilcev javnih pooblastil pa je sodna presoja zadrzhana v tem smislu, da sodishche pristojnemu organu pushcha dolocheno polje proste presoje, kajti sodishche se ne sme spushchati v presojo ali gre za bolj ali manj kulturno (ekonomsko, socialno) upravicheno oziroma primerno odlochitev. To pomeni, da dejanska vprashanja, to pa so vprashanja o boljshi in slabshi ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tozhena stranka dejansko izbrala najboljshega ponudnika, sodishche napravi zgolj prek presoje sposhtovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natanchnosti in logichnosti utemeljitve kljuchnih dejanskih razlogov (214. chlen ZUP, Uradni list R.S, sht. 80/99, 70/2000) za izbiro ponudnika (sodba Upravnega sodishcha v zadevi U 655/2002 z dne 25. 2. 2004 in pravnomochna sodba Upravnega sodishcha v zadevi U 1650/2000 z dne 18. 9 2002) zlasti glede na vsebino pritozhbenih ugovorov. Che je s tega vidika izpodbijana odlochba zakonita, potem se sodishche po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spushcha tudi v natanchno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva nachela delitve oblasti med izvrshilno in sodno vejo - 2. odstavek 3. chlena Ustave). Presoja izpolnjevanja teh dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih je zadrzhana, kar pomeni, da sodishche, che ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odlochitev tozhene stranke odpravi samo v primeru, che je njena dejanska argumentacija ochitno nerazumna (sodbi Upravnega sodishcha RS v zadevah U 568/2004 z dne 10. 12. 2004 in U 1757/2003 z dne 7. 12. 2005).

Tozhnik v tozhbi ne uveljavlja krshitve materialnega prava v tem smislu, da je izpodbijani akt nezakonit, ker temelji na uporabi kriterija, ki ni bil vnaprej dolochen in razpisan niti ne uveljavlja napachne dejanske presoje izpolnjevanja dolochenega razpisnega kriterija, ampak uveljavlja domnevno procesno napako. Po mnenju tozheche stranke je nezakonitost vezana na postopek razpisa, ker tozhecha stranka in tudi shtevilni drugi ponudniki, ki jim je bila vloga zavrzhena kot nepopolna zaradi manjkajoche sestavine "financhni nachrt - rekapitulacija za leto 2003, niso bili pravilno obveshcheni o nujnosti predlozhitve omenjene sestavine. V skladu z zgoraj opredeljenim nachinom presoje, ko gre za presojo procesnih pravil, sodishche v nadaljevanju presoja utemeljenost argumentacije tozheche stranke najprej ob uposhtevanju procesnih dolochb po ZUJIPK (Uradni list R.S, sht. 96/2002), Pravilniku (Uradni list RS, sht. 6/2003) in javnem razpisu (Uradni list RS, sht. 11/2003), deloma po uradni dolzhnosti v preostalem delu pa ob uposhtevanju konkretnih argumentov tozheche stranke.

Po dolochilu 100. chlena ZUJIPK se za javni razpis in javni poziv po ZUJIPK smiselno uposhtevajo dolochbe Zakona o sploshnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, sht. 80/99, 70/2000), kolikor niso vprashanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIPK drugache urejena. To je pomembno zaradi tega, ker che za posamezen javni razpis veljajo dolochbe ZUP, potem je treba uposhtevati dolochbe ZUP (66. in 67. chlen) o nepopolnih vlogah, ki pa se ne smejo takoj zavrechi, ampak mora organ stranko najprej pozvati na odpravo pomanjkljivosti (1. odstavek 67. chlena ZUP). ZUJIPK ima dolochbo o postopku ravnanja v primeru nepopolne vloge na javnem razpisu po poteku razpisnega roka. Dolochilo 1. odstavka 116. chlena ZUJIPK namrech pravi, da stranka lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka. Po jezikovni in logichni metodi razlage to pomeni, da stranka ne more vech vloge dopolnjevati po preteku razpisnega roka oziroma to dolochilo za konkretni upravni spor pomeni, da tozhena stranka ni bila dolzhna tozhecho stranko pozvati, da odpravi pomanjkljivost nepopolne vloge. Izrecno pa dolochilo 5. odstavka 117. chlena ZUJIPK dolocha, da se nepopolna vloga zavrzhe. Zakonodajalec je dal ministru zakonsko pooblastilo za podrobnejsho ureditev nachina dela ministrstva v zvezi s postopkom izbire kulturnih programov in projektov, ki se financirajo v dolochilu 106. chlena ZUJIPK. Na tej podlagi dolochilo 3. odstavka 15. chlena Pravilnika dolocha, da je vloga popolna, che vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa. Naslednje pravno relevantno vprashanje za reshitev tega upravnega spora je torej, ali je bil manjkajochi obrazec sestavina razpisa in che je to sestavino zahtevalo besedilo javnega razpisa. Kar zadeva obveshchenost tozhnika o manjkajochi sestavini vloge na razpis, je relevantno dolochilo 114 chlena ZUJIPK, ki pravi, da mora besedilo objave javnega razpisa vsebovati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (4 alineja 1. odstavka), vsebino vlog (drugi del 8 alineje 1. odstavka), navedbo usluzhbencev, ki so pristojni za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom (9. alineja 1 odstavka), informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago (10. alineja 1 odstavka). Dolochilo 3. odstavka 114. chlena ZUJIPK pa dolocha, da vsebino razpisne dokumentacije posebej dolocha besedilo javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, sht. 11/2003. Besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacijo, ampak je v 13. tochki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega poleg treh drugih elementov tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno podrochje po programskih sklopih. V javnem razpisu torej ni bilo izrecno, konkretno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije "financhni nachrt - rekapitulacija za leto 2003", ampak je javni razpis ponudnike napotil na prijavne obrazce. V javnem razpisu je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vlozhishchu ministrstva ali na spletni strani ministrstva in da je ministrstvo dolzhno na pisno zahtevo zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. V tochki 14. 1. javnega razpisa pa je bilo navedeno, da mora biti vloga izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih.

Z vidika pravne varnosti udelezhencev na javnem razpisu bi bilo sicer bolje, da bi bili obrazci, ki pomenijo obvezne sestavine razpisa, in zaradi katerih je treba, che jih stranka ne predlozhi, vlogo zavrechi kot nepopolno, navedeni v besedilu javnega razpisa. Vendar pa po presoji sodishcha zaradi tega izpodbijani akt ni nezakonit. Do te presoje je sodishche prishlo tudi na podlagi argumentacije tozheche stranke v tozhbi. Le-ta je namrech zelo sploshna, saj zgolj izpostavlja dvom, da je razpisna dokumentacija, ki je bila dostopna bodisi v vlozhishchu tozhene stranke, bodisi na spletni strani tozhene stranke, vsebovala tudi sporni obrazec. Tozhecha stranka za svoj dvom ne ponuja nobenega konkretnega dokaza. Dejstvo, da je bilo zavrzhenih 51 vlog zaradi manjkajochega predmetnega obrazca, ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih Tozhecha stranka torej govori samo o sumu, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna, stopnja suma pa je kot dokazni standard premalo, da bi sodishche ugotovilo nezakonitost izpodbijane sklepa na glavni obravnavi, che tozhecha stranka v potrditev suma ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugachne odlochitve. Ker tozhecha stranka torej ni predlagala nobenega konkretnega dokaznega predloga, ki bi ga utemeljila z argumenti, zakaj meni, da bi konkretni dokazni predlog lahko razjasnil okolishchino, ampak je samo na sploshno zahtevala razpis glavne obravnave, je sodishche odlochilo kot to izhaja iz izreka sodbe. Na tej podlagi je sodishche tozhbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 59. chlena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, sht. 50/97, 70/2000).

PRAVNI POUK: Zoper sodbo je dovoljena pritozhba, ki se lahko vlozhi v 15 dneh od vrochitve sodbe Morebitno pritozhbo je treba vlozhiti v treh izvodih priporocheno po poshti na naslov Upravnega sodishcha Republike Slovenije v Ljubljani ali neposredno na Upravno sodishche Republike Slovenije v Ljubljani. Pritozhba je pravochasna, che je oddana zadnji dan pritozhbenega roka priporocheno na poshto.

 
 
V Ljubljani, dne 28. 12. 2005
 
 
Predsednica senata:
mag. Darinka Marguch, l.r.
________________
* Opomba: Nekateri dokumenti so
zaradi dokumentarnosti zachasno tudi v gajici.

 

_________________
Nadaljevanje zadeve:
Pritozhba

 

 

v gajici:

UPRAVNO SODIŠČE
REPUBLIKE SLOVENIJE
Trzhaška 68a
1000 Ljubljana

U 693/2003-14

 

SODBA

V IMENU LJUDSTVA

 

Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom višje sodnice mag. Darinke Marguč in ob sodelovanju višjih sodnikov doc. dr. Boštjana Zalarja in Borivoja Rozmana kot članov senata in višje pravosodne svetovalke Mojce Jerman kot zapisnikarice, v upravnem sporu, ki gaje sprožila tožeča stranka Revija SRP, Pražakova 13, Ljubljana, po zastopniku Rajku Šuštaršiču, proti toženi stranki Ministrstvu za kulturo RS, Kotnikova 5, Ljubljana, zaradi izbora javnih kulturnih programov, o tožbi tožeče stranke proti sklepu tožene stranke št. 403-50/2003-26 z dne 18. 4. 2003, na nejavni seji dne 28. 12. 2005

o d l o č i l o:

 

Tožba se zavrne.
 
Obrazložitev:
 

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi določila 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002) in določila 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 6/2003) v zadevi javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju založništva, ki jih bo v letu 2003 financirala Slovenija iz proračuna za kulturo (Uradni list RS, št. 11/2003) odločila, da se vloga tožnika, ki je označena pod zaporedno številko 46, zavrže kot nepopolna. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da se po 3. odstavku 15. člena Pravilnika vloga šteje za popolno, če vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa. Vloga tožnika bi morala vsebovati "finančni načrt - rekapitulacijo za leto 2003", pa tega ni vsebovala, zato je tožena stranka na podlagi navedenega določila Pravilnika in 5. odstavka 117. člena ZUJIPK, vlogo tožnika zavrgla kot nepopolno.

V tožbi tožeča stranka pravi, da že iz dejstva, da je bilo zavrženih 51 vlog izhaja, da je utemeljitev sklepa nezadostna, neskladna z zahtevano dokumentacijo in da gre za svojevoljno razlago 15. člena Pravilnika in 117. člena ZUJIPK. Meni, da tožena stranka ni dokazala, da je bil obrazec dostopen vsem, s tem ko tožena stranka trdi, da je bilo 57 vlog popolnih. Pravi, da obstaja sum, da sporni obrazec nekaterim prijaviteljem ni bil dostopen. Predlaga, da sodišče natančno in nedvoumno preveri ravnanje tožene stranke in ugotovi kršitve v javnem razpisu. Predlaga, da sodišče na podlagi glavne obravnave odpravi izpodbijani sklep in ga nadomesti z zakonitim sklepom.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na ZUJIPK (določila od 100 do 120, zlasti na 117. člen), na Pravilnik in na Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 109/2002). Pravi, da je obrazec "finančni načrt-rekapitulacija za leto 2003" bistvena sestavina razpisne dokumentacije, ki daje končno sliko o finančni uravnoteženosti prijavljenih programov. Brez njega vloge ni mogoče obravnavati, saj finančna izvedljivost programov brez njega ne more biti izkazana. Tožena stranka pojasnjuje, da to ni bil edini razpis, ampak da tožena stranka razpisuje tudi pogoje za sofinanciranje kulturnih projektov. Celotna razpisna dokumentacija je bila dosegljiva na spletni strani ministrstva in v vložišču ministrstva, strokovne službe ministrstva pa so ves čas, ko je bil razpis odprt (od 31. 1. 2003 do 3. 3. 2003) nudile informacije zainteresiranim prijaviteljem. Predstavniki revije SRP se niso v času razpisa nikoli z vprašanji obrnili na ministrstvo. Celotna razpisna dokumentacija je arhivirana na ministrstvu, ministrstvo pa jo kot prilogo prilaga odgovoru na tožbo.V razpisnem gradivu je bila natančno opredeljena razpisna dokumentacija (v 13. točki). V 14 točki razpisnega besedila je natančno določeno, kako je z oddajo in dostavo predlogov in v katerih primerih bodo vloge prijaviteljev izločene iz nadaljnjega postopka (prepozne, nepopolne ali, če so jih vložile neupravičene osebe). Za nepopolno vlogo je izrecno navedeno, da se bo štela tista celotna vloga ali del vloge, ki ne bo vsebovala vseh sestavin, ki jih zahteva razpis in razpisna dokumentacija. V točki 14.1. je tudi navedeno, da morajo biti vloge izpolnjene na ustreznih razpisnih obrazcih.

V odgovoru na odgovor tožene stranke tožeča stranka med drugim pravi, da tožena stranka ni pojasnila nobenega ravnanja ministrstva v spornem programskem razpisu. Zadevo bi bilo vsekakor vredno natančno in nedvoumno preveriti, saj je šlo za odločitev, ki je imela znatne in škodljive posledice v slovenskem založništvu. Če obrazec ni bil posredovan vsem na zakonit način, potem je sklep nezakonit. Za vajo izpolnjen obrazec "finančni načrt za leto 2003 - rekapitulacija" pokaže, da so v njem zahtevani podatki že izpolnjeni v drugih priloženih obrazcih. Če ta ni bil izrecno naveden, potem je tudi zaradi te pomanjkljivosti v izvedbi razpisa za založništvo sklep o zavrženju vlog prijaviteljev zaradi domnevno manjkajočega obrazca neutemeljen in nezakonit. Tak obrazec naj bi tožeča stranka pridobila iz vložišča tožene stranke in če je obrazec v dopolnilni dokumentaciji identičen tistemu, ki ga je tožena stranka pridobila v vložišču tožene stranke, potem je pravno neobvezujoč. Obrazec nima glave Ministrstva za kulturo RS; nadalje temu obrazcu manjkajo polja za datum, podpis odgovorne osebe in žig prijavitelja, kar so vse neizogibne sestavine obrazcev, kot jih imajo vsi drugi obrazci. Na podlagi priloženega dokaznega gradiva tožeča stranka predlaga sodišču, da tožbi ugodi in da zavrže sklep.

Zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku.

Tožba ni utemeljena

Upravno sodišče je v zadevah presoje zakonitosti odločitev o sofinanciranju zasebnih projektov v gospodarstvu na podlagi javnega razpisa, pa tudi v zadevah podeljevanja koncesij na podlagi javnega razpisa, ker gre za specifičen tip upravnega spora, že razvilo sodno prakso, na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (sodba v zadevi U 1104/2003 z dne 14 12. 2005). V temelju je ta način presoje omenjenih (upravnih) odločitev uporabljiv tudi za presojo odločitve o sofinanciranju programov v kulturi ne glede na to, ali gre za zasebno ali javno-pravno kulturno dejavnost. To pomeni, da mora (upravno) odločanje tudi pri sofinanciranju projektov ali programov v kulturi, kjer gre za čiste finančne subvencije, upoštevati načelo enakosti pred zakonom (enakih možnosti) ponudnikov (14. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004), da konkurirajo za javna sredstva v zvezi z uresničevanjem ponudnikove svobodne gospodarske pobude v skladu z javno koristjo (74. člen Ustave); če pa gre za javne zavode, gre za varstvo enakosti pred zakonom v zvezi z uresničevanjem ponudnikove splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), ali v zvezi z uresničevanjem svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave). Zaradi tega pomena obravnavane dejavnosti za javni interes in civilne interese strank, ki sodelujejo na javnem razpisu, je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga.

Po drugi strani pa je narava tovrstnega odločanja v vseh zgoraj navedenih primerih na podlagi javnega razpisa lahko v pretežni meri strokovno-tehnična, ekonomsko-politična, ali pa ima, tako kot v obravnavani zadevi, upravna odločitev kulturno-politične implikacije. Pri tovrstnih odločitvah nosilcev javnih pooblastil pa je sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo ali gre za bolj ali manj kulturno (ekonomsko, socialno) upravičeno oziroma primerno odločitev. To pomeni, da dejanska vprašanja, to pa so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov (214. člen ZUP, Uradni list R.S, št. 80/99, 70/2000) za izbiro ponudnika (sodba Upravnega sodišča v zadevi U 655/2002 z dne 25. 2. 2004 in pravnomočna sodba Upravnega sodišča v zadevi U 1650/2000 z dne 18. 9 2002) zlasti glede na vsebino pritožbenih ugovorov. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spušča tudi v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva načela delitve oblasti med izvršilno in sodno vejo - 2. odstavek 3. člena Ustave). Presoja izpolnjevanja teh dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih je zadržana, kar pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi samo v primeru, če je njena dejanska argumentacija očitno nerazumna (sodbi Upravnega sodišča RS v zadevah U 568/2004 z dne 10. 12. 2004 in U 1757/2003 z dne 7. 12. 2005).

Tožnik v tožbi ne uveljavlja kršitve materialnega prava v tem smislu, da je izpodbijani akt nezakonit, ker temelji na uporabi kriterija, ki ni bil vnaprej določen in razpisan niti ne uveljavlja napačne dejanske presoje izpolnjevanja določenega razpisnega kriterija, ampak uveljavlja domnevno procesno napako. Po mnenju tožeče stranke je nezakonitost vezana na postopek razpisa, ker tožeča stranka in tudi številni drugi ponudniki, ki jim je bila vloga zavržena kot nepopolna zaradi manjkajoče sestavine "finančni načrt - rekapitulacija za leto 2003, niso bili pravilno obveščeni o nujnosti predložitve omenjene sestavine. V skladu z zgoraj opredeljenim načinom presoje, ko gre za presojo procesnih pravil, sodišče v nadaljevanju presoja utemeljenost argumentacije tožeče stranke najprej ob upoštevanju procesnih določb po ZUJIPK (Uradni list R.S, št. 96/2002), Pravilniku (Uradni list RS, št. 6/2003) in javnem razpisu (Uradni list RS, št. 11/2003), deloma po uradni dolžnosti v preostalem delu pa ob upoštevanju konkretnih argumentov tožeče stranke.

Po določilu 100. člena ZUJIPK se za javni razpis in javni poziv po ZUJIPK smiselno upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000), kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIPK drugače urejena. To je pomembno zaradi tega, ker če za posamezen javni razpis veljajo določbe ZUP, potem je treba upoštevati določbe ZUP (66. in 67. člen) o nepopolnih vlogah, ki pa se ne smejo takoj zavreči, ampak mora organ stranko najprej pozvati na odpravo pomanjkljivosti (1. odstavek 67. člena ZUP). ZUJIPK ima določbo o postopku ravnanja v primeru nepopolne vloge na javnem razpisu po poteku razpisnega roka. Določilo 1. odstavka 116. člena ZUJIPK namreč pravi, da stranka lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka. Po jezikovni in logični metodi razlage to pomeni, da stranka ne more več vloge dopolnjevati po preteku razpisnega roka oziroma to določilo za konkretni upravni spor pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna tožečo stranko pozvati, da odpravi pomanjkljivost nepopolne vloge. Izrecno pa določilo 5. odstavka 117. člena ZUJIPK določa, da se nepopolna vloga zavrže. Zakonodajalec je dal ministru zakonsko pooblastilo za podrobnejšo ureditev načina dela ministrstva v zvezi s postopkom izbire kulturnih programov in projektov, ki se financirajo v določilu 106. člena ZUJIPK. Na tej podlagi določilo 3. odstavka 15. člena Pravilnika določa, da je vloga popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa. Naslednje pravno relevantno vprašanje za rešitev tega upravnega spora je torej, ali je bil manjkajoči obrazec sestavina razpisa in če je to sestavino zahtevalo besedilo javnega razpisa. Kar zadeva obveščenost tožnika o manjkajoči sestavini vloge na razpis, je relevantno določilo 114 člena ZUJIPK, ki pravi, da mora besedilo objave javnega razpisa vsebovati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (4 alineja 1. odstavka), vsebino vlog (drugi del 8 alineje 1. odstavka), navedbo uslužbencev, ki so pristojni za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom (9. alineja 1 odstavka), informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago (10. alineja 1 odstavka). Določilo 3. odstavka 114. člena ZUJIPK pa določa, da vsebino razpisne dokumentacije posebej določa besedilo javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/2003. Besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacijo, ampak je v 13. točki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega poleg treh drugih elementov tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno področje po programskih sklopih. V javnem razpisu torej ni bilo izrecno, konkretno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije "finančni načrt - rekapitulacija za leto 2003", ampak je javni razpis ponudnike napotil na prijavne obrazce. V javnem razpisu je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vložišču ministrstva ali na spletni strani ministrstva in da je ministrstvo dolžno na pisno zahtevo zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. V točki 14. 1. javnega razpisa pa je bilo navedeno, da mora biti vloga izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih.

Z vidika pravne varnosti udeležencev na javnem razpisu bi bilo sicer bolje, da bi bili obrazci, ki pomenijo obvezne sestavine razpisa, in zaradi katerih je treba, če jih stranka ne predloži, vlogo zavreči kot nepopolno, navedeni v besedilu javnega razpisa. Vendar pa po presoji sodišča zaradi tega izpodbijani akt ni nezakonit. Do te presoje je sodišče prišlo tudi na podlagi argumentacije tožeče stranke v tožbi. Le-ta je namreč zelo splošna, saj zgolj izpostavlja dvom, da je razpisna dokumentacija, ki je bila dostopna bodisi v vložišču tožene stranke, bodisi na spletni strani tožene stranke, vsebovala tudi sporni obrazec. Tožeča stranka za svoj dvom ne ponuja nobenega konkretnega dokaza. Dejstvo, da je bilo zavrženih 51 vlog zaradi manjkajočega predmetnega obrazca, ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih Tožeča stranka torej govori samo o sumu, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna, stopnja suma pa je kot dokazni standard premalo, da bi sodišče ugotovilo nezakonitost izpodbijane sklepa na glavni obravnavi, če tožeča stranka v potrditev suma ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugačne odločitve. Ker tožeča stranka torej ni predlagala nobenega konkretnega dokaznega predloga, ki bi ga utemeljila z argumenti, zakaj meni, da bi konkretni dokazni predlog lahko razjasnil okoliščino, ampak je samo na splošno zahtevala razpis glavne obravnave, je sodišče odločilo kot to izhaja iz izreka sodbe. Na tej podlagi je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000).

PRAVNI POUK: Zoper sodbo je dovoljena pritožba, ki se lahko vloži v 15 dneh od vročitve sodbe Morebitno pritožbo je treba vložiti v treh izvodih priporočeno po pošti na naslov Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani ali neposredno na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. Pritožba je pravočasna, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto.

 
 
V Ljubljani, dne 28. 12. 2005
 
 
Predsednica senata:
mag. Darinka Marguč, l.r.
________________
* Opomba: Nekateri dokumenti so
zaradi dokumentarnosti zachasno tudi v gajici.

 

_________________
Nadaljevanje zadeve:
Pritozhba