Pogum Revije SRP 2003/3

Dokument
Odprto pismo ustvarjalcev
 
 
Odprto pismo
literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk
ge. Andreji Rihter, ministrici za kulturo,
vladi in parlamentu RS
ter slovenski javnosti
 

Na podlagi rezultatov programskega razpisa Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju MzK) za leta 2004 – 2006 in projektnega razpisa za leto 2004 podpisani ugotavljamo, da nekateri odlochilni postopki odlochanja in razdeljevanja javnih sredstev za literaturo kazhejo diskriminatorno obravnavanje prijav na podrochju knjige: neutemeljeno represivnost do enih in klientelizem ter nepotizem do drugih prijaviteljev. Tega si po ustavi demokratichna drzhava ne sme dovoliti. Javna sredstva, ki naj bi sluzhila razvoju mnogoterih kulturnih in civilnih pobud v Sloveniji, ne smejo postati orodje za politichno korumpiranje »nashih« (»vshechnih«) in kaznovanje »ne-nashih« (»ne-vshechnih«) znotraj posameznih kulturnih podrochij. Na podrochju zalozhnishtva se je taka uporaba drzhavnega denarja – v popolnem nasprotju z vsemi demokratichnimi standardi – zhe sprevrgla v oblastnishko diktaturo in ekonomsko cenzuro.

Zato javno nasprotujemo vsem praksam, ki so kot posledica nedemokratichnih pojavov v zadnjih letih zaznamovale podrochje knjizhevnosti in ki, v nasprotju z javno prikazovanim stanjem slovenske literarne in humanistichne ustvarjalnosti, v resnici poganjajo to ustvarjalnost in s tem slovensko druzhbo v sistematichno unichenje.

Facti bruti:

»Ekspertna komisija« za zalozhnishtvo v sestavi: Tomo Virk, Mladen Dolar, Lev Kreft, in v sodelovanju z usluzhbenci ministrstva: Uroshem Grilcem, Barbaro Kozhelj in Jozhetom Horvatom, presoja in odlocha o dodelitvah subvencij v okviru programskega in projektnega razpisa za vech sto prijaviteljev, in to v nenavadno kratkem chasu. Tu je nekaj dejstev, ki pri tem naglem odlochanju v nobenem primeru ne morejo biti nepomembna: Tomo Virk je trenutno chlan urednishtva Beletrine pri Shtudentski zalozhbi, je tudi chlan urednishtva revije Literatura in njen nekdanji glavni urednik. Mladen Dolar je dolgoletni sodelavec Drushtva za teoretsko psihoanalizo in chlan urednishtva revije Problemi in edicij Razpol in Analecta, ki jih to drushtvo izdaja. Tudi Urosh Grilc je bil dolgoletni sodelavec (tajnik urednishtva) prav tega drushtva in njegovih teles. Lev Kreft pa bi bil kot predsednik te komisije dolzhan opozoriti na krshenje pravilnika, kajti 11. chlen Pravilnika o strokovnih komisijah (UL RS, sht. 109, 13. 12. 2002) dolocha: »Chlan komisije ne sme sodelovati pri odlochanju o zadevah, na katere je interesno vezan«, 6. chlen (7. alineja) pa: »Chlan komisije je lahko razreshen kot chlan komisije [...], che kandidira za javna sredstva«.

Na programskem razpisu MzK so od skupnega zneska, namenjenega za zalozhnishtvo (570.000.000,00 sit za 25 predlagateljev), sredstva dobili: Shtudentska zalozhba (55.000.000 sit), LUD Literatura (35.500.000 sit), Drushtvo za teoretsko psihoanalizo (20.000.000 sit). Gre za petino celotnih sredstev razpisa. Poudarjamo, da ne opozarjamo na prevelike zneske, temvech na porushena razmerja, zlasti v odnosu do drugih prijaviteljev.

Zanimivo je, da se podoba ponovi in celo izostri tudi na projektnem razpisu pri podelitvi delovnih shtipendij (2.000.000 sit na glavo na leto). Shtipendij je bilo deset, vechinoma pa so bile razdeljene med urednike ali avtorje Shtudentske zalozhbe.

MzK krshi svoja lastna pravila: poleg navedenega krshenja pravilnika opozarjamo she na krshitve pri delovnih shtipendijah in pri subvencijah za prevode. Pri delovnih shtipendijah opazhamo, da so bile formalno enakovredne reference pri razlichnih prosilcih razlichno tochkovane. Zgodilo se je celo to, da je »ekspertna« in k vestnemu poslovanju zavezana komisija tochkovala vlogo za delovno shtipendijo, ki ni bila nikoli vlozhena.

Pri subvencijah za prevode v tuje jezike je prishlo do neuposhtevanja razpisnih pogojev MzK: za sredstva so se lahko namrech potegovali posamezniki, ki so vpisani v Razvid samozaposlenih na podrochju kulture in imajo stalno prebivalishche v RS, in pa prevajalci s stalnim prebivalishchem v tujini. V predlogu komisije za financiranje pa med 29 prejemniki subvencij zasledimo tudi prevajalce, ki ne ustrezajo (sicer nelogichnima) razpisnima pogojema.

MzK s svojim obnashanjem prispeva k sprevrachanju meril za vrednotenje literature, k shkodljivi nivelizaciji, ki jo prepoznavamo she posebej v medijih. Uchinek tega je istovetenje nekaj izbranih subjektov s celotno slovensko knjizhevnostjo v ocheh javnosti. Posledica enachenja navideznega trzhnega uspeha, ki je pravzaprav rezultat domenjene promocije v medijih in s kvaliteto literature nima nich opraviti, vodi k chedalje vechji komercializaciji literature. Dobichkarske (in nikakor ne literarne) naveze mediji-zalozhniki (npr. »Slovenska zgodba«) literaturo she dodatno unichujejo in razveljavljajo. Za lase privlechena »zgodba o uspehu« – in to velja she posebej za Shtudentsko zalozhbo – ima tudi svoj rob: prikriva manj bleshchecho zgodbo o propadu neshtetih moralnih kriterijev in temeljnih kulturnih predpostavk o korektnem obnashanju do drugega/drugachnega, o prodiranju v javni prostor na nachin izrinjanja drugih/drugachnih, o razumevanju knjige kot potroshnishkega blaga. Prikriva dejanske oblastnishke ambicije. Primer: po zadnjih volitvah novega vodstva in organov Drushtva slovenskih pisateljev (2003) je padla she poslednja utrdba „nebeletrinovskega teritorija“.

Med drugim uradni podatki MzK kazhejo, da so se med letoma 1990 in 2001 sredstva za kulturo zmanjshala s 5,36 % na 2,78 % prorachunskih sredstev za kulturo, hkrati pa so se v istem chasu stroshki poslovanja MzK vech kakor desetkrat zvishali (z 0,25 % na 2,69 %).

Vidimo torej, da ne gre za nakljuchja, ampak za organizirano dejavnost, ki svoje niti vleche skozi vsa podrochja kulturno-politichnega zhivljenja in zelo nachrtno omejuje delovanje v Slovenskem in mednarodnem prostoru tistim kulturnim ustvarjalcem, ki niso njen del in ki jih ni malo. Obenem pri vsem nashtetem ne gre zgolj za neupravicheno protezhiranje enih na rachun drugih v zvezi z razpisi, ampak za vrsto nesprejemljivih pojavov, ki jih opazhamo na shirshem podrochju kulture, in ki dandanes dobivajo sistemski znachaj. Med njimi so:

1/ etatizem, torej krepitev vloge drzhave; oblikovanje centralistichnega modela drzhavne kulture;

2/ monopolizacija podrochja knjizhevnosti s strani MzK, ki deformira pluralni znachaj kulture;

3/ favoriziranje mimo vseh pravilnikov in problematichnost oblikovanja ter poslovanja strokovnih teles pri MzK;

4/ birokratski terorizem kot shikaniranje zhe tako deprivilegiranih, glede na kvantifikacijske kriterije, kakor so shtevilo nagrad, medijska odzivnost, izkazovanje shtevila dosedanjih financhnih subvencij;

5/ ignoranca, nasilna marginalizacija in ostrakizacija kot skrajni uchinek sistematichnega in sistemskega odnosa MzK do nekonformistichnih posameznikov in kulturnih subjektov.

Dejansko stanje, gospa ministrica, ne kazhe le na prikriti, ampak vedno bolj tudi na odkriti totalitarizem, ki je she posebno zaznamoval delovanje MzK v zadnjem mandatu, in to ne le na podrochju knjige.

Kot javna uradnica, odgovorna prebivalstvu, parlamentu in vladi, dolgujete drzhavljanom/drzhavljankam in ustvarjalcem/ustvarjalkam te drzhave nachelno in nepopustljivo borbo za chim vechji financhni delezh iz drzhavnega prorachuna in nato she racionalno delitev pridobljenih sredstev. V obeh primerih ste izkazali drastichno pomanjkanje kompetentnosti in zavzetosti, pa tudi etichno neobchutljivost. Mirno ste dopustili, da se je od okoli 1,5 milijarde tolarjev, ki jih je drzhava pobrala od davka na dodano vrednost v letu 2003, v knjigo vrnila le polovica denarja, drugo polovico pa je drzhava ochitno potratila sama! Posledice takega delovanja vodijo v odpravo pravne drzhave in so skrajno destruktivne za vso slovensko kulturo in druzhbo, seveda tudi za knjizhevnost.

 

1. Zahtevamo odstop ministrice, ker ne skrbi za zakonitost in profesionalnost dela MzK; od ekipe ministrstva, ki je zadolzhena za podrochje knjige, pa zahtevamo, da takoj vzpostavi stanje v skladu s pravilniki in z zakonom. Zatevamo tudi razpust celotne strokovne skupine za podrochje zalozhnishtva zaradi grobih krshitev internih pravilnikov in obchih kodeksov delovanja javnih usluzhbencev.

2. Zahtevamo, da se nemudoma odpravijo nepravilnosti, ki jih je povzrochilo izvajanje triletnega programskega razpisa in letoshnjega projektnega razpisa. Po tem pa naj se nachela razdeljevanja javnih sredstev za kulturo in tudi nachin oblikovanja strokovnih teles formirajo v odprti diskusiji vseh zainteresiranih.

3. Od vlade in parlamenta RS zahtevamo, da nehata podpirati destrukcijo delovanja MzK in da se nedvoumno opredelita do nashega odprtega pisma.

4. Od novega ministra/ministrice za kulturo zahtevamo, da dejansko zastopa interese svojega resorja, zanj zagotovi vech sredstev iz drzhavnega prorachuna in skrbi za izboljshanje druzhbenega polozhaja kulture v Sloveniji.

Ugotavljamo tudi, da nashteti sistemski pojavi ne veljajo le za podrochji knjizhevnosti in zalozhnishtva. Zaradi tega pozivamo vse ustvarjalce/ustvarjalke s podrochij drugih umetnosti, ki ne pristajajo na zlorabo pooblastil s strani MzK, da nastopimo skupaj in formuliramo zahteve, katerih uresnichitev bo omogochila odprt in spodbuden kulturni prostor ter kvalitetno kulturno produkcijo.

V Ljubljani, 6. julija 2004

 

Prvi podpisniki (po abecedi):

  1. Barbara Korun, pesnica
  2. Taja Kramberger, pesnica, prevajalka in zgodovinska antropologinja
  3. Gašper Malej, pisatelj in prevajalec
  4. Vida Mokrin Pauer, pesnica in pisateljica
  5. Brane Mozetič, pesnik in prevajalec, urednik edicij Aleph in Lambda
  6. Jure Novak, pesnik in prevajalec
  7. Miklavž Ocepek, filozof
  8. Iztok Osojnik, pesnik, prozaist in esejist, Mednarodno pisateljsko srechanje Vilenica
  9. Primož Repar, pesnik, prevajalec in esejist, KUD Apokalipsa
  10. Stanislava Repar, pesnica in literarna znanstvenica
  11. Drago B. Rotar, sociolog, prevajalec in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  12. Janko Rožič, arhitekt, esejist, KUD Sestava
  13. Maja Vidmar, pesnica

 

Drugi podpisniki (po prispelosti):

  1. Niko Jež, polonist, prevajalec, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  2. Andrej Rozman, slovakist, prevajalec, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  3. Alenka Koderman, slikarka
  4. Peter Kovačič Peršin, pesnik in esejist, Drushtvo 2000
  5. Vlado Kotnik, antropolog
  6. Jože Štucin, uchitelj, pesnik, chlan DSP in literarni urednik Primorskih srechanj
  7. Petra Kolmančič, pesnica, urednica knjizhne zbirke Frontier
  8. Jolka Milič, publicistka in prevajalka
  9. Novica Novakovič, pesnik, univ. dipl. pravnik
  10. Zoran Srdič, kipar, likovni kritik
  11. Jiri Kočica, kipar
  12. Marijan Pušavec, knjizhnichar
  13. Jana Putrle Srdič, pesnica
  14. Goran Gluvić, pisatelj
  15. Tamara Maričič, prevajalka
  16. Ivan Dobnik, pesnik
  17. Nataša Velikonja, pesnica
  18. Matej Leskovar, prevajalec
  19. Dimitar Anakiev, filmar in pesnik
  20. Rok Burja, kemijski tehnik, izredni shtudent slovenshchine
  21. Darinka Kozinc, uni. dipl. inzh. ravnateljica SSh
  22. Jože Piano, zalozhnik,
  23. Ciril Bergles, pesnik, prevajalec
  24. dr. Gregor Perko, asistent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
  25. Zoran Pevec, ekon. prof. slov.
  26. Denis Poniž, univerzitetni profesor
  27. Peter Božič, pisatelj
  28. Anton Kramberger, sociolog, urednik Druzhboslovnih razprav
  29. Rajko Shushtarshich (Šuštaršič), odg. ur. in v. d. dir. Revije SRP, Ljubljana
  30. Neža Maurer, pesnica

 

__________________
Op. Rajko Shushtarshich: Odprto pismo MzK sem seveda podpisal. Menim, da je resnichno in pogumno.
Kot dokument nesporno sodi v prichujocho el. knjigo – raziskavo Zhigosana ustvarjalnost.
(Odprto pismo je bilo objavljeno v Delu, 13. julija 2004.)