Pogum Revije SRP 2003/3

Rajko Shushtarshich

 Dokument 2

 

 

Opombe urednika Revije SRP k Sodbi v imenu ljudstva VS RS

 

To se je torej zame konchalo – z vrhovno sodbo v imenu ljudstva: Revizija se zavrne. Drugachnega izida institucionalnega razpora med neodvisno Revijo SRP in sistemom tudi ni bilo mogoche prichakovati. Sistem, tj. njegove mochne institucije se vendar ne morejo motiti. Drugache povedano, razsodba je znana vnaprej, potrebno je le she prirediti obrazlozhitev. Glede utemeljitvenih razlogov, s katerimi Vrhovno sodishche RS zavracha pritozhbo, pa bi vseeno zavrnil nekaj ochitkov oziroma dvomljivih utemeljitev v obrazlozhitvi sodbe:

 

1 – Najprej, kot se zdi, poglavitnega: v tochki 11.: »... da tozhecha stranka navaja le sum, ... da ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugachne odlochitve.«

Ta ochitek je neumesten, vsaj nepreprichljiv potem, ko sodishche zavrne tozhnikov predlog »naj sodishche razpishe javno obravnavo ter v skladu s predpisom o delu upravnega sodishcha v prisotnosti organa, ki zastopa javni interes v kulturi ...« (v tozhbi na Upravno sodishche RS, Enota Ljubljana, z dne 12. aprila 2003). Upravno sodishche RS (U 693/2003-14, z dne 28. decembra 2005) »... sklepa o tozhbi tozheche stranke proti sklepu tozhene stranke sht. 403-50/2003-26 z dne 18. 4. 2003, na nejavni seji dne 28. 12.« (podchrtal R. Sh.).

 

2 – razpisna dokumentacija (obvezne priloge) je enaka tisti, ki sem jo v skladu z napotilom MzK v besedilu razpisa natisnil, izpolnil in oddal MzK, in kot priloge v tozhbi. (Glej objavljeni razpis MzK na internetu za podrochje zalozhnishtva v letu 2003: 1besedilorazpisa, 2prijavniobrazec, 3obveznadokazila, 4izdajaknjig, 5izdajarevij. Na programski sklop 4izdajaknjig se nismo prijavili.)

 
Prim. citat iz besedila razpisa: »Razpisno dokumentacijo si lahko natisnejo tudi s spletne strani ministrstva http://www.gov.si/mk, ...«

 
–  v tochki 10. obrazlozhitve VSRS navaja: »V javnem razpisu pa je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vlozhishchu tozhene stranke ali na njeni spletni strani ...«

Besedilo javnega razpisa ne navaja, da je obvezen dvig obrazcev v vlozhishchu, chemu tudi, saj si jih lahko prijavitelji natisnejo s spletne strani. Sporni obrazec na internetu ni bil naveden kot obvezna sestavina-priloga ali kako drugache dostopen, tam ga preprosto ni bilo! Ko pa bi bil, bi ga seveda MzK nemudoma (zhe v odgovoru skrbnika programa zalozhnishtvo – revije dr. Urosha Grilca, svetovalca Vlade RS, 2.4.2003) pomolilo pritozhitelju pod nos in zadeva bi bila zakljuchena. Nobeno "morebitno dokazovanje: ex post facto" ne bi bilo potrebno. Zavod Revija SRP namrech tozhbe zoper MzK zagotovo ne bi vlozhil!

 

3 – v tochki 9. VSRS navaja: »Na tej podlagi tretji odstavek 15. chlena navedenega pravilnika (Ur. I. RS, Sht. 6/2003) dolocha, da je vloga popolna, che vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa.«

Prijava na razpis MzK v letu 2003, tj. vloga Zavoda Revija SRP, je vsebovala vse sestavine, ki jih je zahteval razpis, vkljuchno: besedilo razpisa (gl. prilogo k tozhbi Priloge in dokazi; od 1-10).

 

4 – v obrazlozhitvi VSRS, 10. septembra 2009, v tochki 11. je navedeno: »Dejstvo, da je bilo zavrzhenih 51 vlog zaradi manjkajochega predmetnega obrazca, tudi po mnenju revizijskega sodishcha ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih. Zato je pravilno mnenje sodishcha prve stopnje, da tozhecha stranka navaja le sum, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna.« 

To dejstvo dokazuje samo to, da je 57 prijaviteljev imelo (se pravi, drugache pridobilo) sporni obrazec in tako lahko oddalo “popolne vloge”. V tochki 2 prichujochih opomb je naveden evidenten razlog, zakaj kar 51 prijaviteljev ni imelo tega obrazca. To pa bi bilo mogoche dokazati (kolikor javni dokumenti ne shtejejo za dokaz) le z zaslishanjem zavrzhenih prijaviteljev na javni obravnavi ali vsaj z zaslishanjem obeh programerjev, ki sta v dokumentih navedena kot avtorja razpisnih obrazcev. Med 51 prijavitelji je seveda lahko tudi kak prijavitelj, ki je obrazec “Financhni nachrt - rekapitulacija za leto 2003” dobil na vlozhishchu MzK in ga potem ni uporabil zaradi chudne forme, namrech ochitnega dejstva, da je obrazec brez glave in pozicije za zhig in podpis. Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da pri tem t. i. javnem razpisu vsi prijavitelji niso imeli enakih mozhnosti.

 

v tochki 8. VSRS navaja: »V obravnavani zadevi je predmet spora sklep tozhene stranke, da se vloga tozheche stranke, kot prijava na javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na podrochju zalozhnishtva, ki je oznachena pod zaporedno sht. 46, zavrzhe kot nepopolna, ker ni bila vlozhena na obrazcu, dolochenem v javnem razpisu«.

Pojasnilo: iz povedanega bi kdo lahko sklepal, da je prijavitelj Zavod SRP oddal vlogo na MzK na omenjenem chudnem obrazcu brez repa in glave. Sodishchu sem navedel, da sem obrazec pridobil naknadno po konchanem razpisu, potem ko mi ga dr. Urosh Grilc iz MzK ni “zmogel” poslati. Prim. cit.: »Prijavitelj sht. 46.: zavod REVIJA SRP, za Program zalozhnishtvo, je bil zavrzhen zaradi domnevno manjkajoche sestavine razpisa financhni nachrt-rekapitulacija za leto 2003

 

Celoten zadevni sodni proces je v raziskavi Zhigosana ustvarjalnost (v internetni ediciji Revije SRP) primer ochitne manipulacije MzK pri izvedbi javnega razpisa, predvsem pa sprevrzhenega uresnichevanja t. i. javnega interesa v kulturi, namrech z izrecno proklamirano diferenciacijo revij in kulturnih ustvarjalcev. Za zahtevnejshega bralca Zhigosane ustvarjalnosti je to vech kot ochitno dokazano (tj. dokumentirano).

 

Za Revijo SRP pa, upam, da zadeva ni konchana; se pravi, che se bodo sodelavci tako odlochili, in che bomo nashli odvetnika, ki bo pripravljen za ceno, sprejemljivo za nas, prevzeti zastopanje, bo sledila she pritozhba na evropsko sodishche, kjer pa zadeve ne bo mogoche odpraviti kar tako – po domache.

 

V internetni el. knjigi so prichujoche opombe namenjene predvsem sodelavcem, pa tudi drugim, kot pripomochek za lazhjo presojo in oceno morebitne (ne)upravichenosti tozhbe ali pa vprashljivosti razsodbe VSRS. Komentar k sodbi (VSRS, z dne 10. septembra 2009, U 693/2003-23), se pravi k njeni netochnosti, nelogichnosti in kontradiktornosti v obrazlozhitvi, je preverljiv v javnih dokumentih tozhbe, v el. knjigi Zhigosana ustvarjalnost, Dokumenti: tozhbe, pritozhbe, sodbe.  

 

Zame namrech ni sprejemljiva taka obrazlozhitev, za katero trdim, da ne more vzdrzhati presoje na nobenem spodobnem (neodvisnem) sodishchu. Moje zadnje prichakovanje v tej zadevi pa je nekoliko utopichno, a vendar – konchni razsodnik bo tudi nash zgodovinski spomin.

 

 

 

Pa she popravek:

 

v Reviji SRP, letnik 11, 2003 (shtevilke 53/54; 55/56; 57/58) je bilo v kolofonu natisnjeno, da revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ta podatek je postal s sodbo VS RS netochen – neresnichen! Revijo so zhe leta 2003 financirali izkljuchno sodelavci!

 

 

 

ZAKLJUCHNA OPOMBA

 

Elektronska knjiga Zhigosana ustvarjalnost (in obenem akcijska raziskava) avtorjev Matjazha Hanzhka, Francija Zagorichnika in Rajka Shushtarshicha (pridruzhili so se nam she novi sodelavci in protagonisti, glej AVTORJI) se je nekoliko zavlekla (tj. doslej do leta 2007), kar se akcijskim raziskavam tudi sicer rado dogaja, predvsem ji manjka she en dokument, to je pravnomochna sodba iz tozhbe zavoda Revija SRP zoper Ministrstvo za kulturo RS, vlozhene na Upravno sodishche RS. Vendar je bil poglavitni smoter zhe dosezhen. Revija SRP je postala resnichno neodvisna revija, zavezana le svoji vrednotni orientaciji. Revija SRP ni blago na trgu blaga in storitev. Ne udinja se politiki (strankam in politichnim mogochnezhem) ne gospodarstvu (trzhishchu in/ ali sponzorjem) ne cerkvi; skratka, nobeni realni mochi, nobeni instituciji.

 

Morda pa bo nekoch koga le zanimalo, kako smo svojsko (na konkretnih primerih in z dokumenti) predstavili osnovni antagonizem med protagonisti: upravljalci kulture na eni in avtorji ustvarjalci na drugi strani, ker prvi kulturo, umetnost in kulturnike, umetnike omogochajo oz. onemogochajo, drugi pa kulturo – umetnost zgolj udejanjajo. (Op. avt.)

 

 

_____________

ZAKLJUCHEK el. knjige – raziskave Zhigosana ustvarjalnost: Zhig in kultura, Revija SRP, februar 2004, shtevilka 59/60, in tri leta kasneje dodana Zakljuchna opomba, je bil napisan in objavljen, kot predvidevanje avtorja o zakljuchku raziskave, pa tudi o prichakovanem izidu zadevne epizode institucionalnega zhigosanja ustvarjalnosti. Predvidljivost v raziskavi, bi lahko rekli, je zadovoljiva. (Op. avt., oktobra 2009) 

 

 

 

Sodba VS RS

Zakljuchek