Pogum Revije SRP 2003/3
3. Obvezne priloge
(Priloge, dokazi: str. 16-19)
3.1. urednishki program za leto 2003-2013
objavljeno:
Revija SRP 51/52
Dokument 1
Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
m.sh.1339427, d.sh.71461965, b.r. 02017-51612450
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, 28. maja 2002
 
ODPRTO ZAPRTO PISMO VII – ZAKLJUCHNO
 
Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije
Cankarjeva 5, Ljubljana
Sposhtovana gospa Andreja Rihter, ministrica za kulturo RS
 
MERILA IN KRITERIJI MK RS
  Diferenciacija slovenskih revij
 
podrochje: knjizhevnost in zalozhnishtvo – revije
skrbnik programa: dr. Urosh Grilc – svetovalec Vlade RS
— ZADEVA: DIFERENCIACIJA SLOVENSKIH REVIJ in
— PROGRAM NEODVISNE REVIJE SRP

Ja, pa se je zachelo, to, kar smo zhe dolgo prichakovali in na kar smo v Odprtih zaprtih pismih skushali opozoriti MK RS in slovensko kulturno javnost: diferenciacija in postopno ukinjanje slovenskih kulturnih revij. Nesmiselna in, che hochete, tudi nelegitimna kulturna politika, a je legalna, po obstojechih merilih in kriterijih MK RS namrech. Morda pa bi kazalo novi Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz drzhavnega prorachuna (Uradni list RS, sht. 74/01) in na njegovi osnovi izpeljano diferenciacijo1 vseeno pravno preizkusiti, to je preizkusiti njuno zakonitost oz. zacheti postopek za oceno ustavnosti.

Pa si chlovek hochesh nochesh zastavi vprashanje: je to mogoche? Trije sistemu lojalni posamezniki se zhrtvujejo za skupno dobro slovenskega zalozhnishtva in diferencirajo slovenske revije1. Zakaj so v strokovno-inkvizicijskih komisijah pri nas tako pogosto ravno trije komisionarji? Pa koliko sekund so porabili za razumevanje in ovrednotenje vsebine vseh na razpis prijavljenih revij? (Financirali oz. diferencirali so jih 57, vendar nekatere s tako velikodushnim finaciranjem ne bodo prezhivele.) Kaj ni to ponovitev zgodbe razpisa zhupanje mestne obchine Ljubljana Viktorije Potochnik a1, in je le zavajanje prijaviteljev na javni razpis v nekoliko vechjem obsegu, shtevilkah in seveda posledicah?

Ne, vse to so nebistvene podrobnosti, ki lahko variirajo. V prihodnje se bodo tako kopichile, da jih ne bomo vech mogli belezhiti kot omembe vredna dejstva, zato je to odprto pismo zakljuchno. Bistveno je le eno, namrech odkrito razvrednotenje kulturnoumetnishkega ustvarjanja v vrednotni orientaciji sistema ali, na kratko, razvrednotenje slovenske kulture v slovenski drzhavi. To je seveda trajnejsha dolochnica za slovensko kulturo in v konchni posledici tudi za Slovenijo in slovenstvo, chesar pa se vladajocha politichna in kulturna elita ne zavedata oz. verjetneje se ju sploh ne tiche.

Ne glede na vishino oz. nizhino mogochega sofinanciranja Revije SRP s strani MK, se bomo kot neodvisna revija v prihodnje prej ali slej morali odrechi "drzhavni subvenciji" oz. zhaljivemu sofinanciranju, posebej she, che bodo she naprej veljali takshni formalistichni kriteriji in merila za financiranje kulturne ustvarjalnosti. Ni sistemskega ukrepa, ki neodvisni reviji ne bi omogochil she fleksibilnejshega nasprotnega ukrepa. Moramo se znati prilagoditi vidno narashchajochi antiintelektualni klimi oz. se odrechi sodelovanju v nadaljnjem ponizhevanju – razvrednotenju slovenske kulture. To bomo storili na svojski nachin. (Glej zaklj. pogl.)

Ko smo udejanili zhe skoraj celoten letni program zavoda Revija SRP, she vedno nismo prejeli rezultatov lanskoletnega razpisa. Zopet nebistvena malenkost "glede na dani prorachunski okvir"2.

Zavod Revija SRP (izdajatelj Revije SRP) se je namrech 10. oktobra 2001 prijavil na Javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2002 financirala Republika Slovenija iz dela prorachuna, namenjenega za kulturo. Podrochje dejavnosti: zalozhnishtvo – revije. Od nachrtovanega programa za leto 2002 dolgujemo samo she izdajo jesenske shtevilke: Revijo SRP 51/52. V publiciranih revijah navajamo, tako kot zahteva ministrstvo, da revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije!

Letos smo konec meseca maja prejeli sklep MK RS o sofinanciranju programa Revije SRP za leto 2002 v vishini 1,5 milijona SIT, to je za polovico vechji nominalni znesek od lanskoletnega. Potemtakem bi bili lahko zadovoljni. Vendar nasha kritika velja nachinu financiranja zalozhnishtva in slovenski kulturni politiki, kot recheno, ne glede na vishino oz. nizhino letoshnjega sofinanciranja Revije SRP s strani Ministrstva za kulturo oziroma Republike Slovenije iz dela prorachuna namenjenega za kulturo.

S kvalitativno oceno revij pa se nikakor ne moremo strinjati. Niti v slabih sanjah ne. "Evalvacija programov"2 ne more nadomestiti ovrednotenja revij in knjig, je pa tako razumljena. Posledichno je le-ta najbolj samovoljni kriterij in hkrati kriterij, ki ima najvechjo tezho v diferenciaciji literarnih stvaritev. To je tako, ker je zvelichavnost programov v glavah drzhavnih nameshchencev sveti zakon, po zgledu programov politichnih strank. (O tem sem pisal zhe v prvem Odprtem zaprtem pismu MK RS.a2) Morda bi tudi to she nekako pozhrl, ker pri razumevanju vrednot – posebej socialne strafikacije in diferenciacije – ne smem biti prezahteven, a to pot gre za ochitno prelomnico: "Vsekakor je strokovna skupina zachrtala trend, skladno s katerim se je prichela izvajati postopna diferenciacija revij"3.

Izdajanje revij in knjig zavoda Revija SRP v dveh medijih (v tiskanem in v elektronskem) skoraj v celoti omogochajo sodelavci v reviji! Ministrstvo nas sofinancira zgolj simbolichno, priblizhno do desetine ali celo samo dvajsetine celotnih stroshkov, po grobo ocenjenjenih dejanskih stroshkih za izdajanje revij in knjig izdajatelja. Resnichno pa bi enkrat radi izvedeli, na koliko ocenjujejo celotne stroshke letne izdajateljske dejavnosti nashega zavoda? Ali pa koliko bi stali ministrsvo, che bi nas financiralo kot javni zavod, po merilih in kriterijih slovenskega kulturnega ministrstva (se pravi strokovne sluzhbe MK in strokovne skupine2)? Zato pa si kulturno ministrstvo dovoli (z Vashim podpisom) zhaljivo ovrednotenje celotnega nashega ustvarjalnega prizadevanja oz. vse nashe izdajateljske dejavnosti in s tem vseh avtorjev – sodelavcev Revije SRP !

Najino tvorno sodelovanje torej v prihodnje, po letu 2002, ne bo vech mogoche tudi z moje strani. Komu mar? Zaradi prelomnega razhajanja v vrednotenju svobodne umetnishke besede ali iz nachelnih razlogov, kakor hochete. Vseeno sem ga bil po svoje vesel in rad priznam, da bom najino, cheprav enosmerno, komunikacijo pogreshal. Morda jo bomo nadaljevali v kaki drugi rubriki. Nash program pa ne bo vech tak, ki se udinja vashim kriterijem, se spreminja iz leta v leto, in temu primerno narashcha, tako po obsegu kot po vsiljenih formulacijah vashega novoreka. Predlagam vam, da izkoristite velikansko zamudo v financiranju prijavljenih revij na javni razpis za leto 2002 in preidete na financiranje ne programov, pach pa dejansko izdanih revij in knjig. Tako v letu 2002 kot tudi v prihodnjih letih. Ne sprejemamo miloshchine – subvencije, ki jo vi razdeljujete, pach pa vas postavljamo na preizkushnjo, kako vrednotite udejanjeno knjizhevno in zalozhnishko ustvarjalnost. Od nas je odvisno, ali jo bomo sprejeli ali zavrnili.

 

Program neodvisne Revije SRP
 
V prihodnji, upamo, dolgorochni program Revije SRP za leta 2003 – 2012 lahko zapishemo le en stavek: Dejavnost neodvisne Revije SRP je svobodna, resnichna in ne nazadnje pogumna kulturnoumetnishka ustvarjalnost, taka, kot jo spontano sooblikujemo njeni sodelavci, skratka taka, kot je bila od svoje ustanovitve leta 1993 do 2002.
 
Kako ga boste ocenili?
_________
1 Strokovna skupina za zalozhnishtvo (dr. Lev Kreft, dr. Mladen Dolar, dr. Tomo Virk), ki je obravnavala prispele prijave na javni razpis, je glede na razpolozhljiva prorachunska sredstva in glede na vsebinske premike v sofinanciranju kulturnih programov in projektov, ki jih je zachrtal novi Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz drzhavnega prorachuna (Uradni list RS, sht. 74/01), izpeljala dolocheno diferenciacijo glede na obstojecho, vech let praktichno nespremenjeno shemo sofinanciranih revij. (dr. Urosh Grilc, Sofinanciranje nekomercialnih revij, Delo, Knjizhevni listi, 13. maj 2002)
2 Prehod na programsko/projektni nachin sofinanciranja je torej nujno potegnil za seboj tudi ta vsebinski premik, saj je njegov integralni del “evalvacija programov”, to pa lahko glede posameznih strokovnih in specialistichnih revij ustrezno opravijo zgolj strokovnjaki za ta posamezna podrochja, se pravi strokovne sluzhbe MK in strokovne skupine, ki so zadolzhene zanje. Kar pomeni, da je prehod na programski/projektni nachin sofinanciranja zahteval dolocheno diferenciacijo in koncentracijo sofinancirane zalozhnishke dejavnosti, saj bi ohranjaje razprshenega stanja glede na dani prorachunski okvir shlo na shkodo v prvi vrsti najproduktivnejshih in najkakovostnejshih programov slovenskih zalozhnikov. Tako pa so ti letos podprti mochneje kot doslej. (Kot zgoraj op. 1)
3 Vsekakor je strokovna skupina zachrtala trend, skladno s katerim se je prichela izvajati postopna diferenciacija revij, ki jih je doslej financiralo MK.” (Citirano po Konchnem porochilu Strokovne skupine za podrochje zalozhnishtva z dne 06. 02. 02.) (Kot zgoraj op. 1)
a1 Op. avt.: Predzadnji odst. v prispevku Javni razpis ali zavajanje zalozhnikov?, Revija SRP 43/44, junij 2001: "Sposhtovana gospa zhupanja Vika Potochnik, utegnil bi Vas kdo vprashati, chemu razpisujete nekaj, kar Vas v resnici ne zanima. Rekel bi namrech, da prijave na razpis odsevajo velik interes za zalozhnishtvo na eni strani, rezultati pa razvrednotenje zalozhnishke dejavnosti v mestu Ljubljana na drugi strani. Zalozhniki smo se namrech vprashali, ali niste mochno podcenili shtevila prijav (vsaj za to dejavnost)? Ali za zalozhnishtvo v mestu ni denarja ali pa se z nami shalite?"
a2 Op. avt.: Program svobodne revije, njena vsebinska zasnova ni njena zhelezna srajca in ni primerljiv s politichnimi programi strank. Novi sodelavci ga lahko zastavijo drugache. O njem lahko govorim pogojno. (Odprto zaprto pismo MK RS I., Revija SRP 37/38)
Sklepna op. avt.: Citirane opombe iz prispevka dr. Urosha Grilca, Sofinanciranje nekomercialnih revij, (Delo, Knjizhevni listi, 13. maj 2002) in citati v njih iz Konchnega porochila Strokovne skupine za podrochje zalozhnishtva (z dne 06. 02. 02.) vsekakor lepo ilustrirajo prihodnost slovenske pisane besede in prelom z njo. Analogno tudi na drugih kulturnih podrochjih, skratka, za slovensko kulturo so prelomne. Za nash zgodovinski spomin so pomembne in kot sestavina tega pisma nepogreshljive!
Priloga: — Revija SRP 49/50
S sposhtovanjem
Rajko Shushtarshich
za zavod: Revija SRP
odg. ur. in v.d. direktorja
 
 
pripravil:                                                                                                                                                                                                        za svet zavoda:
Shushtarshich                                                                                                                                                                                                     preds. sveta
odg. urednik, v.d. dir.                                                                                                                                                                                           Ivo Antich
Program je sprejel Svet zavoda Revije SRP na svoji redni seji, dne 20. junija 2002.
Objavljeno v Reviji SRP 51/52, oktober 2002

 

3.2. vsebinsko porochilo
 
 
Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,                                                                         
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
Ljubljana, 28. februarja 2003
m.sh.1339427, d.sh.71461965, b.r. 02017-51612450
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
 
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Cankarjeva 5, Ljubljana
 
 
Zadeva: obvezna priloga: - Vsebinsko porochilo o udejanjenem programu zavoda REVIJA SRP 2002
K urednishkemu programu neodvisne Revije SRP in k zbirnemu obrazcu MK RS 2002 je potrebno kratko pojasnilo, predvsem o tem, zakaj toliko praznih rubrik.
Revija je trzhno blago le v izvodih, ki so v prodaji v MK Konzorcij, vendar tudi teh ne zarachunamo in ne obrachunamo. Knjizhnice (ki so revijo zhelele oz. so svojo zheljo pisno potrdile) prejemajo revijo brez plachila, enako velja za sodelavce in promocij­ske izvode revije. V letu 2002 je izshla she izredna sht. revije »Zbornik revije SRP 2001«.
Vsi stroshki skupaj so le obrachunani stroshki MK RS za leto 2002, vechine stroshkov revije in zavoda torej ne obrachunavamo. Revija temelji predvsem na neobrachuna­nem oz. nezarachunanem delu sodelavcev.
 
Revija SRP redno izide tudi v elektronskem viru i. a. http://www.revijasrp.si/ –
NUK klasifikacija ISSN 1580-6499). Enako tudi druge publikacije zavoda.
Revija SRP tekoche izhaja tudi v elek­tronskem mediju na CD-jih (tekoche publikacije Revije SRP na CD-ju, vkljuchno s celotno – za zdaj skrom­no Knjizhnico Revije SRP). Vse Revije SRP in tudi publikacije edicije Pogum so torej brezplachno dostopne.
 
Podrobnejsha pojasnila o poglavitnih elementih uresnichevanja programa zavoda in ovirah pri udejanjenem programu zavoda so objavljena v »Odpr­tih zaprtih pismih MK RS I-VII«, v Revijah SRP 39/40 –51/52, in tudi na internetu. (Glej tudi: dva simbolichna odgovora, na prvo in sedmo – zadnje. (Majda Shirca: Od­govor na odprto zaprto pismo I, Re­vija SRP, 39/40, p. 160; An­dreja Rihter: Odgovor na odprto pismo VII, Revija SRP, 51/52, p. 202)
 
S spoShtovanjem
Rajko Shushtarshich
za zavod: Revija SRP
odg. ur. in v.d. direktorja

 

 

3.3 Mnenje o kulturni reviji SRP: dr. Ivan Urbanchich

 

 

3.4. reference o reviji

 

Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,                                                        
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
m.sh.1339427, d.sh.71461965, b.r. 02017-51612450
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
 
Ljubljana, 28. februarja 2003
 
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Cankarjeva 5, Ljubljana
 
- kopije medijskih odzivov
 
Medijskih odzivov ne zbiramo, vendar pa nekatere, po nashem mnenju pomembne, in nekatere druge
skrajno neprimerne, pomanjkljive pa tudi objavimo (ali ponatisnemo z ustreznimi pripombami) v Reviji SRP:
 
Internetni odmev:

Revija SRP 53/54

Pismo urednishtvu I
Spelling in the Revija
24. november 2002
 
Dear Sir or Madam:
 
Could you please tell me why the Revija does not seem to have the same Slovenian alphabet as seen on other Slovenian sites?
Does the Revija strive to introduce a new system of spelling into current Slovenian or revive a much older one? I can find similarities before 1840 in the Austrian-dominated period, when German was the first language of record.
Thanks for any clarification.
 
Sincerely,
James O'Brien
Princeton, NJ
 
Pismo urednishtvu II
Spelling in the Revija
25. november 2002

Dear Rajko Shushtarshich,

Thanks for your quick response to me.

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik1/bohor1.htm
is an interesting site. The retrovision of your spelling system does more than avoid the isolation of Gaj's reforms, which were, in any event, the inevitable reflex of Bohemian "advances". By winding the clock back a bit you also escape from the agenda of Karadzhich and all the wrongs worked in his name.

I would point out that the translation of lingua as jezik made possibly for some confusion in Bohorich's day and, certainly, all the more so in our own. In the 16th century this missionary slogan (compare Rv. 5:9) meant "every heathen nation will accept God". Jezik/glwssa/lingua then meant "ethnic group", "nationality", "nation" and even, as here, "heathens" or Gentiles, rather than merely "language". In Russian the connection is still operative: jazychnyi.

Regards,
James O'Brien
 
P.S.: My name is not Rajko Sustarsic
Perhaps "Celestinus Schumacher"?
 
Pismo urednishtvu I (prevod)
Pravopis v Reviji
24. november 2002

Dragi gospod ali gospa,

ali bi mi, prosim, povedali, zakaj Revija, kot se zdi, nima iste slovenske abecede, kakrshno je videti na drugih slovenskih straneh?

Ali si Revija prizadeva uvesti nov pravopisni (chrkovalni) sistem v sodobno slovenshchino ali ozhiviti nekega starejshega? Najdem lahko podobnosti pred 1840, v dobi avstrijskega gospostva, ko je bila nemshchina prvi uradni jezik.

Hvala za kakrshnokoli pojasnilo.

Iskreno,
James O'Brien
Princeton, NJ

 

Pismo urednishtvu II (prevod)
Pravopis v Reviji
25. november 2002

Dragi Rajko Shushtarshich,

hvala za vash hitri odgovor.

(http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik1/bohor1.htm)
je zanimiva stran. Nazaj usmerjeni pogled vashega pravopisnega sistema je vech kot izogib omejenosti Gajevih reform, ki so bile v vsakem primeru neizbezhen odsev cheshkih »izumov«. S pomikom ure malce nazaj se tudi odmikate od delovanja Karadzhicha in vseh zablod, narejenih v njegovem imenu.

Rad bi opozoril, da je prevod besede lingua kot jezik lahko vzrok za dolocheno nejasnost v Bohorichevem chasu in gotovo she bolj v nashem. V 16. stoletju je misijonarska krilatica (prim. Raz. 5 : 9) pomenila »vsak poganski narod bo sprejel Boga«. Jezik /glossa/ lingua je tedaj pomenilo »etnichna skupina«, »narodnost«, »narod« in celo, kakor tukaj, »pogani« ali neverniki, bolj kot le »jezik«. V rushchini je zveza she delujocha: jazychnyi.*

S pozdravi,
James O'Brien
P.S.: Moje ime ni Rajko Sustarsic
Mogoche "Celestinus Schumacher"?
________
* jazychnyi – rus. jezichen; jazycheskij – poganski; jazychnik – pogan; (op. prev.)
Prevedel I. Antich
Objavljeno v Reviji SRP 49/50, junij 2002
 

Revija SRP 49/50

Rajko Shushtarshich
Dokument 2
Primer skrajno zhaljivega odmeva:
 
 
Knjizhevni listi o Reviji SRP 47/48 in zborniku Bohorichica
 
Srp 47-48, zbornik Bohorichica
Revija Srp, ki je oktobra 1999 uvedla
“staro-novopis”, poenostavljeno oziroma
posodobljeno bohorichico, z novima izdajama,
torej z redno dvojno shtevilko in Bohorichico –
Zbornikom revije Srp 2001 nadaljuje chrkarsko
vojno za opustitev "turshke gajice, ki prihaja z
onkraj Kolpe” in s tem odpravo zdajshnjih
shumnishkih zadreg uporabnikov slovenshchine
(ochitno predvsem pri uporabi novih
informacijskih tehnologij). V novi dvojni shtevilki
so brez opaznejshega reda nanizani chlanki, ki
sodijo v zgodovino omenjenega
chrkarskopravdnega "projekta", poezija in proza,
prevodi in drugi spisi, podobno pa je z
zbornikom, ki je natisnjen ochitno zgolj v
hotenju, da obstane v chasu kot dokument
“projekta”. Revija, ki slovenskemu ministrstvu za
kulturo ochita, da zhe leta dobiva bistveno prenizko
subvencijo, ob zadnjih dveh publikacijah
poskrbi tudi za poseben primer zalozhnishke
racionalnosti in v obeh natisne najmanj sedem
istih besedil. I. B.
_____________________________________________
Delo, Knjizhevni listi, 5; 18. februar 2002
______________
Op. ur.: Glede zalozhnishke neracionalnosti: I. B. najbrzh ne ve, kaj je zbornik. Spregleda pa, da smo naklado revije prepolovili, izhaja le she v 300 izvodih, zato pa je dostopna na internetu. (Natanko osem besedil iz Revije SRP 47/48 je torej objavljenih kar shtirikrat.)
Glede subvencije, ki jo revija prejema od Ministrstva za kulturo RS: I. B. napeljuje, da je le-ta previsoka. (Ja, za en milijon SIT letno smo odprli kar nekaj brezplachnih delovnih mest.)
Glede opombe o urejanju revije in zbornika "brez opaznejshega reda": Kako naj ga opazi nekdo, ki revije in zbornika ni prebral? Ko bo komisija Ministstva za kulturo RS v sodelovanju z I. B-jem izdelala merila in kriterije za red (t.j. urejanje revij in zbornikov), bomo morda razmislili tudi o takem urejanju, ali pa se bomo, kar je verjetneje, odrekli simbolichne subvencije.
Glede chrkarske pravde: Ja, ko bi se imeli s kom pravdati. S poniglavostjo I. B-ja brez argumentov se namrech ne moremo.
Glede sploshnega vtisa moram dati avtorju priznanje, ker je ocena nekaj posebnega, namrech I. B-ju je uspelo v Knjizhevnih listih predstaviti dve knjizhni stvaritvi, ne da bi omenil eno samo ime ustvarjalca ali en sam utrinek iz vsebine kakega prispevka v reviji in zborniku. Zato bom prav s tem odmevom utemeljeval odmevnost revije. (Odmevnost je namrech eden od poglavitnih pogojev v merilih in kriterijih za pridobitev subvencije na javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS.)
Domnevam, da je avtor ocene Igor Bratozh in da v Knjizhevnih listih vedo, da so sosnovalci javnega mnenja v slovenski kulturi in vestni uporabniki meril in kriterijev (t.j. razvrshchanja revij in knjig ter avtorjev) na podrochju zalozhnishtva v nashi dezheli.
Naj "obstane v chasu kot dokument". Trajno se vas spominjam.
 
V vednost:
Marjeta Kajzer
ur. Knjizhevnih listov
 
odg. ur. Revije SRP
Rajko Shushtarshich
V Ljubljani, na pomlad 2002
________
Objavljeno v Reviji SRP 49/50, junij 2002

 

Primer pomote v zamejskem tedniku ob odmevu na prvo slovensko knjigo v novodobni bohorichici:
 
Celovshki tednik Nedelja o Starosvetnih spevih Leva Detele
 
Janko Ferk
NOVE PESNITVE LEVA DETELE
 
Lev Detela, slovenski pesnik in pisatelj na Dunaju, je v letih med 1964 in 1998 objavil trideset proznih in pesnishkih knjig v slovenshchini in nemshchini. Svojo – verjetno – najvazhnejsho knjigo pa je izdal lani v zalozhbi Nove revije, romaneskno dokumentacijo Emigrant. V prejshnjih desetletjih so Levu Deteli knjige izdajali predvsem tako rekoch mednarodno, celo v Londonu ali Canberri, domacha Ljubljana ga je prezrla. Po osamosvojitvi Slovenije lahko objavlja doma. Po Emigrantu so mu v Ljubljani, prav tako she v lanskem letu, izdali pesnishko zbriko.
 
Zbirko Starostni spevi mu je zalozhila Revija SRP v ediciji Pogum. Detela knjigo ni le napisal, temvech tudi "lastnorochno ilustriral".
Starostni spevi so Detelova deveta pesnishka knjiga. V samosvojem prepletu lirske izpovedi in epsko razvejene ekspresivnosti avtor ponuja z raznovrstnimi transformacijami izoblikovani preskok v labirinte resnichne ali navidezne zgodovine, v kateri so meje med realnim in nadrealnim zabrisane. Pesnishki svet je bipolaren in se vchasih stopnjuje v represivne anomalije.
Poudariti je treba, da je zbirka natisnjena v "reformirani bohorichici" (oziroma bohorichici), kar ji daje svojevrsten pechat. Verzifikacija se torej bere tako: "Zhe dvigne Cezar mech,/ da pokori dezhelo na en mah." Vsekakor nova poteza slovenske lirike.
 
Lev Detela: Starostni spevi s shtevilnimi pesnikovimi lastnorochnimi ilustracijami. Revija SRP, Pogum, Ljubljana 1999. Broshura; 73 strani; shil. 80.
______________________
Nedelja, Celovec, 26. marec 2000
 
 
POPRAVEK
Starosvetni spevi Leva Detele
 
V recenzijskem sestavku Janka Ferka Nove pesnitve Leva Detele (26. 3. 2000, str. 10) se je pripetila neprijetna napaka. Nova pesnishka zbirka Leva Detele pri ljubljanski zalozhbi SRP ima naslov Starosvetni spevi in ne Starostni spevi. Avtor Detela je namrech napisal fiktivno lirsko-epsko zgodovinsko pesnitev o Juliju Cezarju, starem svetu (zato starosvetni spevi) in pozabljenih ljudstvih. Knjiga s shtevilnimi lastnorochnimi avtorjevimi risbami je natisnjena v novi reformirani bohorichici (č = ch, š = sh, ž = zh). Kupi se lahko pri ljubljanski zalozhbi Mihelach, Dunajska 23, in na urednishtvu SRP, Ljubljana za shil. 80.-. Ogledati si jo je mogoche tudi na intemetu (www.revijasrp.si).
_____________________
Nedelja, Celovec, 23. april 2000
 
______________
Op. ur.: Glede trikratne pomote v navedbi naslova knjige pripomnjamo, da je ta skrajno nerodna, che ni tako rekoch neverjetna. Tudi napako v zakljuchku prvega odstavka “izdali pesnishko zbriko” pushchamo zaradi verodostojnosti ponatisa.
Glede navedbe v popravku o prodaji pa: da knjige v urednishtvu ni bilo mogoche kupiti. V prodaji je bila she v knjigarni KONZORCIJ, Zalozhba Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana.
Glede vtisa o vsebini Starosvetnih spevov priporochamo branje sestavka O Starosvetnih spevih Leva Detele izpod peresa Marjana Tomshicha iz Kopra, ki ga objavljamo v Chitalnici v tej shtevilki SRPa.
Objavljeno v Reviji SRP 49/50, junij 2002

 

Marjan Tomshich

O STAROSVETNIH SPEVIH LEVA DETELE

Chlovek lahko leta in leta pishe in pisari, potem pa pride trenutek, ko se v njem prebudijo rodovi in prarodovi, pa napishe speve, kakrshni so Detelovi, ali pa napishe sonetni venec ali kaj podobnega.
Starosvetni spevi so globoko in magichno podozhivetje Detelove in slovenske narodove usode:
Na njihovih obrazih je skrita bolechina.
V ocheh se jim rishe zatrta domovina.
Iz dush jim shviga razgreti bes,
zhari kot plamen, se razrashcha v kres...
Kakor balzam, kakor praspomin legajo ti Detelovi v novi bohorichici brez streshic natisnjeni verzi na moje in na nashe rane. Nekaj prabitnega, nekaj, kar prepoznava le dusha, je v teh pesmih.
 
_________
Lev Detela, STAROSVETNI SPEVI, s shtevilnimi pesnikovimi lastnorochnimi ilustracijami, zalozhba Revije SRP, zbirka Pogum Revije SRP, sht. 3, Ljubljana, 1999, 75 strani.
 
Starosvetni spevi so prva slovenska knjiga, natisnjena v novodobni bohorichici. (Op. ur.)
Objavljeno v Reviji SRP 49/50, junij 2002

 

Delo (skopo oz. delno o Reviji SRP), KL 24.6.2002

 

Delo (skopo oz. delno o Reviji SRP), KL 20.6.2002

 
 
Izredna shteilka. Revije SRP:
Dnevnik, 16. Marec 2002

 

3.5. fotokopije naslovnic Knjizhnica Revije SRP v elektronskem mediju
 
Namesto fotokopij naslovnic dodajamo obveznim prilogam:
 
–  CD Revija SRP (celotno knjizhnico Revije SRP)
(izjava str.: 18)
 
Rajko Shushtarshich
za zavod: Revija SRP
odg. ur. in v.d. direktorja
Ljubljana, 1. marec 2003
 
 
3.6. predrachun tiskarne

 

 

4 – Obvezna dokazila: izjave predlagatelja programa o izpolnjevanju sploshnih pogojev za sodelovanje na razpisu