Raziskava o raziskovanju

Rajko Shushtarshich

RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA
Shtudij programa
 
RAZISKAVA O RAZISKOVANJU IV
Eksamen avtonomne propagande znanosti
V januar 1984!
(IV-I Uvod
4.2 Zahteva gen. dir. RTVL za uvedbo disciplinskega postopka
4.3 Apel sindikaru
4.4 Odgovor disciplinski komisiji
4.14 Ugovor gen. dir. zoper sklep D.K.
4.16 Krona stvarstva)

 

UVOD

Pri razumevanju Raziskave o raziskovanju, ki je bila publicirana v Biltenu SShP 51, je bilo toliko nesporazumov, da smo morali dodati ta prisilni dodatek (Raziskavo o raziskovanju IV). Morda pa bo ravno ta dodatek pripomogel k razumevanju nekaterih skritejshih plasti vechplastnega sporochila.

Bistveno za nas pa je le dvoje:

V institucionalnem konfliktu smo se prvich odkrito soochili na nashem, to je, problemsko raziskovalnem bojnem polju. Ravno to je prilozhnost, ki smo jo tako dolgo chakali. Neodpustljivo bi bilo, che bi v akcijski raziskavi to prilozhnost izpustili. Princip ekspanzije v propagandi omahovanj in kompromisov ne dovoljuje.

Za nas je prichujochi dodatek prilozhnost, da strnemo nekatera dognanja o vrednotnih orientacijah institucionalne hierarhije na primeru zachetnishke, a dosledno avtonomne znanstvene propagande. To pa je tako imenovani aplikabilni aspekt v principu teoretsko naravnane raziskave. Princip znanosti je namrech tisto osnovno vodilo, od katerega nashe raziskovanje ne more odstopiti, tudi takrat ne, ko se kazhe kot omejitev ali racionalna omejenost, che hochete, seveda shele v neki oddaljeni perspektivi.

Slabost in po svoje prednost nashe eksplikacije na induktivni nachin je ta, da so, vendar samo za povrshno gledanje, v ospredju: konkretne institucije, konkretne vloge v njih in njihovi konkretni nosilci. Vse to se odvija in zapleta na nachin institucionalne intrige. V takem primeru se ne moremo chuditi, che druga stran za tako razkrivanje in razjasnjevanje nima prevech razumevanja. Dejali smo za povrshno gledanje, kajti v resnici ni tako, in chez chas bo to razvidno. Ravno konkretna institucija in konkretni nosilci vlog v njej bi bili lahko brez vechjih konsekvenc za bistvo raziskovalnega problema zamenjani z drugimi. Ne velja pa to za kljuchne socialne odnose, procese, in vrednotne orientacije, ki so za nas izhodishche opazovanja. Ti morajo biti obchi, univerzalni, sicer so za znanost irelevantni.

Pa she to. Mislimo, da bi bila predhodna deduktivna izpeljava teoretskega modela vrednot institucionalne strukture neuchinkovita ali bolje shkodljiva, za akcijsko raziskavo, seveda.

 

4.2

Radiotelevizija Ljubljana
Datum: 15. 11. 1983
Shtev.: 159/83-800

DISCIPLINSKI KOMISIJI DSSS

Na podlagi 43. chl. Pravilnike o obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS vlagam

zahtevo

za uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca Rajka SHUSHTARSHICHA vishjega raziskovalca, rojenega 5.2.1939.

Rajko Shushtarshich je s tem:

da je v Biltenu shtudija programa RTV Ljubljana sht. 51 objavil "Raziskavo o raziskovanju" zlorabil polozhaj in prekorachil pooblastila in pravice, ki izhajajo iz del in nalog vishjega raziskovalca oz. iz opravil, ki jih je skladno s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS bila dolzhna opravljati Sluzhba za raziskavo programa in obchinstva, in sicer ob ugotovitvi, da sploh ne gre za delo, ki ima znanstveno raziskovalni znachaj, temvech zgolj za zbirko najrazlichnejshih dopisov in osebne korespondence s komentarjem prijavljenega delavca:

 

da je pod pretvezo, da gre za objavo raziskovalne naloge, pridobil sicer ustno soglasje direktorja DSSS, vendar je z interno narochilnico sht. 8/83 z dne 13. 4. 1983, ki jo je tudi sam in edini podpisal, narochil tiskarni RTV tiskanje sporne raziskave v 400 izvodih*, s chimer je oshkodoval DSSS oz. DO RTV Ljubljana za znesek din 84.440.55;

 

da je Bilten sht. 51 dne 2/11-1983 preko vlozhishcha RTV poslal 200 naslovljencem* izven RTV Ljubljana ochitno z namenom, da bi javnosti prikazal nesamoupraven in administrativen odnos RTV Ljubljana do delovanja Sluzhbe za raziskavo programa in obchinstva, s chimer je krshil ugled DO RTV Ljubljana in povzrochil dodatno shkodo v znesku din 2.970,00.

Spricho navedenega je podan utemeljen sum, da je Rajko Shushtarshich hujshe krshil delovne obveznosti po chl. 46, tochke 5, 21 in 44 v povezavi s chlenom 73 a, tochka 4 Pravilnika o obveznostih, in odgovornostih delavcev DSSS. Z navedenimi dejanji je povzrochil motnje v delovnih, predvsem v samoupravnih odnosih v DSSS oz. v DO RTV Ljubljana, zlasti she s tem, ker je krshen ugled delovne organizacije in je povzrochena vechja shkoda.

Disciplinski komisiji predlagam, da na javni obravnavi zaslishi prijavljenega delavca ter po potrebi kot priche she tov. Krpach Iveka, tov. Trshar Lonjo ter tov. Konchina Feliksa, pregleda dokazno gradivo ter na tej podlagi ugotovi odgovornost prijavljenega delavca za ochitane krshitve in mu izreche disciplinski ukrep ki ustreza tezhi storjenih krshitev, obenem predlagam, da disciplinska komisija v disciplinskem postopku odlochi o delavchevi odshkodninski odgovornosti in plachilu odshkodnine.

Generalni direktor

Ferdo Luzhar

 

4.3

RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA

Shtudij programa, Dalmatinova 8
Rajko Shushtarshich
Datum: 23.11,1983

Izvrshilni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov Delovne skupnosti skupnih sluzhb

 

Apeliram na IO OO ZS DSSS, da prouchi korektnost oziroma nekorektnost neprestanih disciplinskih postopkov, ali bolje recheno upravichenost ali neupravichenost "lova na charovnika" ukinjanega raziskovalca R.Sh.

V tem postopku ni niti minimalnihosnov pravne narave, ki bi zagotavljali upravichenost uvedbe disciplinskega postopka. Ker ni bil izveden niti pripravljalni postopek, disciplinska komisija niti ni mogla ugotoviti, kako za lase je privlechen Zahtevek generalnega direktorja Ferda Luzharja.

V vednost:

 

Disciplinski komisiji DSSS
gen. dir. Ferdu Luzharju

Tovarishki pozdrav

Rajko Shushtarshich

 

4.4

RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA

SHTUDIJ PROGRAMA, Dalmatinova 8
Rajko Shushtarshich
Datum: 23.11.1983

 

DISCIPLINSKI KOMISIJI DSSS RTVL

Preidimo kar k jedru zadeve.

Prichakovana administrativna obtozhba raziskovanja, publiciranega v Raziskavi o raziskovanju, Bilten Shtudij programa sht. 51, je v prid tezi, da sem se s svojskim avtonomnim pristopom v raziskovanju komunikatorja morda le priblizhal "resnichnemu raziskovanju, takemu, ki nikoli ne bo administrativno dovoljeno." 1

Celotna obtozhba visi in pade na stalishchu generalnega direktorja "in sicer ob ugotovitvi, da sploh ne gre za delo, ki ima znanstveno raziskovalni znachaj" 2. Da ugotovimo, ali ima tako raziskovanje znanstveno raziskovalni "znachaj", bo potrebna raziskovalna presoja ali recenzija. Che je Raziskava o raziskovanju raziskovalno porochilo, to je raziskava, potem ni "pretveza" 3 za "krshenje ugleda DO RTVL" 4. Zopet je potrditev ali zanikanje odvisno od odgovora na vprashanje, kaj je raziskava? Zhelim vas spomniti na tezo, da raziskovalec ne more priznati privatnih kriterijev o tem, kaj raziskovanje je in kaj ni, ali kaj je raziskava in kaj ni raziskava. Tako izmenjavo mnenj v socioloshki terminologiji imenujemo stalishchno. Stalishcha pa so zelo nestabilen indikator vrednotenja. Po domache povedano, "menjamo jih lahko kot srajce" 5. Stalishchna presoja torej tudi ne more biti meritorna osnova za vrednotenje raziskovanja. "Nisem pripravljen priznati takega vrednotenja raziskovanja, ki temelji na kriterijih, ki so raziskovanju heteronomni" 6, pa naj imajo she tako moch, da se raziskovalcu shibijo noge pod njeno tezho. V konkretni zadevi pa to pomeni, da ne morem soglashati, da bi generalni direktor masovnega medija niti disciplinska komisija niti neka druga neraziskovalna komisija v instituciji presodila ali obsodila raziskovalno metodo in njen rezultat, Bilten 51.

Iz raziskave je razvidno, da zhe vemo, da institucionalno administrativni interes moti predvsem "javnost raziskovalnega dela (Razvrednotenje raziskovalnih rezultatov vodi do ukinjanja javnosti raziskovalnega dela.)" 7

Zdi se, da tozhnik generalni direktor, predstavnik institucije RTVL tudi v tem primeru ne nasprotuje toliko raziskovanju, kot ravno publiciranju raziskave in poshiljanju le te javnosti, to je, javnosti raziskovanja. Mislim, da gre za veliko nedomishljenost bistva problema. Ugled institucije RTVL se z objavo she tako delikatne raziskave ne krni, niti s tiskanjem Biltena 51 v "skromnih shtiristo izvodih" * in ne z razposhiljanjem raziskave dvesto zunanjim naslovljencem. Ugled institucije RTVL se krni s krshenjem samoupravljanja, s togim administrativnim in nezakonitim ukinjanjem raziskovanja v instituciji npr.: "Menimo, da zakoni, sporazumi in raziskovalne uzance niso bili v nobeni raziskovalni enoti v SRS tako ignorirani, kot prav v instituciji RTVL." 8 Ali pa npr., ne krni ugled institucije kritika "Nizke izobrazbene strukture v nashi DO" 9 ampak razmere, ki nizko izobrazbeno strukturo kadrov perpetuirajo.

Toliko o vsebini sporne zadeve, gledano z vidika raziskovalne vloge v skladu s pojmovanjem principa znanosti.

Z vidika administrativne vloge, z vidika vloge administrativnega porochevalca, v kateri se po mojem mnenju prepogosto znajdem, pa le naslednje:

V zahtevku za uvedbo disciplinskega postopka predvsem pogresham ugotovitev ali trditev, ali vsaj sum, da v raziskavi opisane, odkrite, razkrite nezakonitosti, nesamoupravnosti in nepravnosti ali bolje brezpravnosti v primeru ukinjanja raziskovalne enote niso resnichne.

Moti me tudi precejshna nenatanchnost v opredelitvi "povzrochenih motenj v delovnih, predvsem v samoupravnih odnosih v DSSS oziroma v DO RTVL" 10.

Opredelitev povzrochene shkode z raziskovanjem ukinjanega raziskovalca v znesku 84.440,55 tiskanje Biltena 51 in 2.970,00 razposhiljanje Biltena je tako pomanjkljiva, da mi administrativna natanchnost ne da miru. Potrebno je ugotoviti, da Raziskava o raziskovanju ni le v Biltenu 51) ampak so "nekateri bolj pomembni fragmenti te akcijske raziskave bili publicirani v dveh raziskavah: Administrativno raziskovanje nmozhicnih medijev, Bilten sht. 42, Vrednote ekonomske propagande, Bilten sht. 48." 11 Vsaka raziskava pa je she v razshirjeni verziji v arhivu Shtudija programa. Najpomembnejsho od teh Vrednote institucionalne strukture pa ne raziskujem, oziroma je she v raziskovalnem predpostopku, che lahko tako rechem? Mimogrede naj she povem, da so bili ti bilteni, in ne le ti, narocheni v tiskarni za tiskanje in odposlani na enak nachin, kot Bilten 51, le zaradi manjshe aktualnosti v nekoliko manjshi nakladi, v tristo do tristopetdesetih izvodih. Celotna domnevno povzrochena shkoda je torej skrajno nenatanchno izrachunana, je le simbolichno izrazhena. Veliko vechji delezh sredstev pa predstavljajo rezhijski stroshki raziskovalca v chasu raziskovanja.12

Che pa mislite, da je "ustno soglasje direktorja DSSS" 12 in njegovo zagotovilo za pospesheno tiskanje Biltena 51, (od aprila do novembra 1983) manj kot njegov podpis, potem je to goli formalizem in je le v prid tezi, da "Administrativno upravljanje raziskovalne enote, ki ga s temi dokumenti samo ilustriramo, sploh ne more priti do jedra ali vsebine sporne zadeve. Ne more presechi nivoja formalizina aktov in dolochil pravilnikov." 13

Tudi adminintrativno sta sugerirana obsodba, oziroma predlog izreka v celoti nesmiselna, che se najprej ne dokazhe in to, nesporno ne dokazhe, da Raziskava o raziskovanju ni raziskava komunikatorja in ni v skladu z raziskovalno usmeritvijo raziskovalne enote po sugestijah Znanstvenega sosveta raziskovalne enote in tezah Skupshchine RTVL.

V vednost:

IO OO ZS DSSS

gen. dir. Ferdo Luzhar

_______
Opombe:
1 Raziskava o raziskovanju str. 87
2 Zahteva generalnega direktorja Ferda Luzharja prva alinea
3 isto tam druga alinea
4 isto tam tretja alinea
5 Vrednostne orientacije EP, Bilten 48, str. 31
6 Raziskava o raziskovanju Tretji premislek /v celoti/, str. 99
7 Raziskava o raziskovanju str. 60
8 isto tam Opomba 1.9.2.2. 4. str. 85
9 isto tam Opomba k 1.3.1.1./1 str. 64
10 Zahteva generalnega direktorja Ferda Luzharja str. 2, prvi odst.
11 Raziskava o raziskovanju str. 39
12 Zahteva generalnega direktorja druga alinea
13 Raziskava o raziskovanju str. 79
Lep pozdrav!
Rajko Shushtarshich

 

4.14

DO RTV LJUBLJANA

Generalna direkcija
Datum: 27. 12. 1983
Shtev.: 800-192/83

DISCIPLIN8KI KOMISIJI DSSS

Na podlagi 80. chlena pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS vlagam

UGOVOR

zoper odlochbo disciplinske komisije DSSS shtev. 17/184-DK/33 z dne 19. 12. 1933) s katero je bil delavcu Rajku Shushtarshichu izrechen disciplinski ukrep javni opomin za storjene hujshe krshitve delovnih obveznosti po 5., 21. in 44. tochki 47. chlena pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS.

Ugovor utemeljujem z naslednjim:

Disciplinska komisija je z izpodbijano odlochbo odlochila o odgovornosti in krivdi delavca za krshitve 5., 21., 44. tochke 47. chlena pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS, glede krshitve 4. tochke 73.a ch1ena istega pravilnika, navedene v zahtevi za uvedbo tega postopka, pa odgovornosti ni ugotavljala in Rajka Shushtarshicha ni niti oprostila niti ga ni spoznala odgovornega za to krshitev, kar je v nasprotju s pravilnikom o obveznostih in odgovornostih.

Hujshe krshitve delovne obveznosti, navedeno v izreku izpodbijane odlochbe, so bilo storjene v povezavi s krshitvijo 4. tochke 73.a chlena, kakor je bilo v zahtevi tudi opredeljeno. Glede na to, da odgovornosti za ochitane krshitve 73.a chlena komisija ni ugotovila, tudi ni pravilno ugotovila in ocenila tezhe storjenih krshitev in temu ustrezno izrekla primeren ukrep.

S storjenimi krshitvami delovnih obveznosti so bile nedvomno povzrochene motnje v samoupravnih odnosih in sicer ne le v DSSS, temvech na ravni DO RTV. Glede na samoupravno organiziranost DO in druzhbeno-ekonomsko odnose med udelezhenci svobodne menjave dela in nachin pridobivanja dohodka so ochitki TOZD o neupravichenem nachinu troshenja druzhbenih sredstev skupnih sluzhb povsem utemeljeni. TOZD namrech zdruzhujejo sredstva za to, da opravljajo skupne sluzhbe strokovna dela skupnega pomena, ki so potrebna pri izvajanju temeljnih nalog in uresnichevanju skupnih ciljev TOZD v sestavi DO RTV. Naloge, ki jih je bila dolzhna opravljati sluzhba za shtudij programa, so jasno opredeljene in le za izvrshevanje dogovorjenih nalog so delavci, ki so v delovnem razmerju, upravicheni do OD in drugih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. V nasprotju z navedenim pa je delavec Rajko Shushtarshich izdal razkoshno tiskano revijo - Bilten sht. 51, ki vsebuje tendenciozno izbrano zasebno pisanje Rajka Shushtarshicha in dolochene dokumente iz samoupravnih postopkov, ki se nanashajo na delovanje Sluzhbe za shtudij programa in obchinstva in protestno delovanje tov. Shushtarshicha v teh postopkih.

Te ugotovitve in kritike TOZD, ki so jih izrekali na kolegijih in samoupravnih organih, so shkodile ugledu in delu vsem drugim delavcem DSSS, ki izvrshujejo dogovorjene delovne naloge po letnih programih dela in skladno s samoupravno sprejetimi sploshnimi akti.

DOKAZ:
delegatska vprashanja TOZD OZ, Radia Ljubljana in Radia Maribor na 15. redni seji DS DO RTV dne 23.11.1983,
kritika na kolegiju predsednika skupshchine z dne 7.12.1983,
DS Radia Ljubljana - 22. redna seja dne 17. 11. 1983,
16. redna seja DS DSSS.

Brez dvoma je Rajko Shushtarshich shkodoval tudi ugledu RTV Ljubljana, ker je osebno izposloval, da je bil sporni Bilten poslan na vse mozhne javne institucije v SR Sloveniji v preko 200 izvodih*. Kot pa jo iz same vsebine razvidno, pa Rajko Shushtarshich v tem berilu, ki mu je nadel naslov Raziskava o raziskovanju, tendenciozno prikazuje polozhaj delavcev shtudija programa v DO RTV, izkrivlja dejstva, zlasti kar se tiche samoupravno izvedene reorganizacije sluzhbe za raziskavo programa in obchinstva ter podtika poslovodnemu in programskemu vodstvu DO RTV, da na administrativen nachin onemogocha raziskovalno delo v RTV Ljubljana. Kot vemo, je bila v prvi polovici tega leta na pobudo programskega vodstva radia in televizije in DS DO RTV na samoupraven nachin izvedene reorganizacija sluzhbe s prenosom raziskovalne dejavnosti iz DSS v TOZD TV in TOZD Radio Ljubljana, katerima je bila ta dejavnost tudi namenjena. Pri tej "kritiki" in ochitkih je nastopal Rajko Shushtarshich kot posameznik in je tudi vsebina njegovih protestnih ravnanj mochno subjektivna. Vechji del delavcev sluzhbe za shtudij programa se je tvorno vkljuchil v novo organizacijo dela v obe programski TOZD ter uspeshno in brez pretresov opravljajo raziskovalne naloge.

Da je Rajko Shushtarshich shkodoval ugledu RTV Ljubljana s publiciranjem spornega Biltena, je ugotovljeno s tem, da je Bilten premishljeno razposlal na prominentne ustanove in posameznim druzhbenopolitichnim delavcem z ochitnim namenom, da bi chim shirshi javnosti prikazal shikanozno ravnanje DO RTV do raziskovalne dejavnosti, raziskovalcev in Rajka Shushtarshicha samega.

Che sodimo javno mnenje po posameznih kritichnih odzivih, ki so jih bili delezhni vodstveni delavci, ki so povezani z naslovnimi institucijami, lahko ugotovimo, da je vsebina Biltena v javnosti negativno odmevala ter shkodila ugledu DO RTV.

Hkrati ugotavljam, da komisija ni uposhtevala kot otezhevalno okolishchino she neizbrisan izrechen ukrep javni opomin.

Kljub temu, da so bili podani vsi elementi odshkodninske odgovornosti, disciplinska komisija iz neznanih razlogov o shkodi ni odlochila, zato DS predlagam, da zaradi ekonomichnosti postopka dopolni izrek odlochbe tudi z odlochitvijo o odshkodninski odgovornosti za celotno povzrocheno shkodo v vishini stroshkov za tiskanje in distribucijo spornega Biltena v skupnem znesku 87.410,55 din ter dolochi nachin in rok povrnitve shkode.

Zaradi zgoraj navedenega predlagam delavskemu svetu, da odlochbo disciplinske komisije shtev. 17-184/DK/83 z dne 19. 12. 1983, spremeni, tako da dopolni dokazni postopek glede ugotavljanja delavcheve odgovornosti za ochitano krshitev 4. tochke 73.a chlena ter na podlagi ugotovitev dokaznega postopka delavcu Rajku Shushtarshichu izreche primeren disciplinski ukrep, podrejeno pa, da delavski svet razveljavi izpodbijano odlochbo disciplinske komisije DSSS in vrne zadevo disciplinski komisiji v ponovno odlochanje, s tem da dopolni dokazni postopek glede ugotavljanja odgovornosti delavca Rajka Shushtarshicha za krshitev 4. tochke 73.a chlena pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS.

Vrochiti:

1. tov. Rajko Shushtarshich,

2. predsednici disc. komisije,

3. IO OOZS DSSS,

4. samoupravna delavska kontrola DSSS.

Generalni direktor:

Ferdo Luzhar

 

4.16

KRONA STVARSTVA

Kdo se vsiljuje?
in
Komu mar?
Ali se znanost vsiljuje instituciji?
Ali se institucija vsiljuje znanosti?
Je konflikt le akt nasilja?
Je to privatna korespondenca?
Pishe pisma norec?

Zacheli bomo pri zadnjem vprashanju. Ko pishemo pisma ljubljeni instituciji, njenim delom, to je organom, to niso chustvena pisma, to niso akti jeze, besa. Kar pa je v njih vendarle takega, je to zaradi nuje, da bi bila komunikacija sploh mogocha. Ne pozabite, kako dolgo ste nas ignorirali. Saj nas sploh ni bilo. Napovedali smo, da je ignoranca sicer sijajno orozhje, ima pa pomanjkljivost, da nekega dne odpove, in kar je nerodno, od-pove za nazaj.

Ne bodite prevech pozorni zgolj na tisto obliko sporochanja, ki je najbolj groba, to je oblika pisem, protestov, raz-glasov. Poglejte zhe enkrat, kaj je v njih, ali vsaj, kaj je njihov namen.

Radi bi nas poceni odpravili. "Saj to je navadna privatna korespondenca, nejasne vsebine." Zhe mogoche, da so pisma nejasna, ker ni v njih vpeljanih, vsakdanjih pomenov, mogoche pa je v njih vech pomenov. "To so pisma nashim samoupravnim telesom", pravite. Ne vashim, ampak tudi nashim. Korespondenca torej ni privatna, je javna, in to tudi hoche biti. Vedno bolj in bolj javna, dokler se ne spremeni v tako mochan krik, da ga ne bo mogoche preslishati.

O noro nejasnem jeziku pa le to. Povedali smo, da to ni ne jezik samoupravnih aktov ne znanstveni jezik, lahko pa to nekoch postane.

Komu mar, javnosti ?

Stavimo, da dela chas v nasho korist. Na to karto stavimo ves chas, pravzaprav klichemo chas in zgodovino na pomoch. Morda se na Kranjskem ne ustavita. Che je vse to, kar pochnemo, zgolj konstrukt, nam ne bo odpushcheno. Ne konstruiramo stvarnosti nizhjega reda. Konstruiramo, recimo tako, izraz namrech ni pravi, simbolno stvarnost. Od obichajne konstruirane realitete, ki ji obchasno pravimo tudi zapisnishka stvarnost, se simbolna stvarnost razlikuje predvsem po mochi in po nachinu kako se vsiljuje. prav je, da jasno povemo, da je za nas v nasprotju z uveljavljajochim se mnenjem konstrukcija realitete le she poskus obvladovanja stvarnosti v agoniji, neke vrste nepristna, le realiteta nizhjega reda in ne stvarstvo druzhbenega stvarstva.

Bodi dovolj uvoda, saj gre na zhivce celo mojim kolegom. Vrnimo se malo h konkretnosti: cenijo jo menda tisti, ki ne marajo abstrakcij in posploshitev. Zhal pa bo tudi ta nekoliko garnirana, zavita in hudobna.

Da ne bi rekli, chesh da nismo pripravljeni na kompromise.

Zdi se, da je neka sporazumna ukinitev mishljenja v obliki raziskovanja vendarle mozhna.

Sporazum je mogoch, che se nesporno dokazhe, da je bila raziskovalna enota zakonito ukinjena. Se pravi, che je akt ukinitve izrazhal resnichno voljo vechine delavcev, med njimi tudi ustvarjalcev, ti namrech tudi shtejejo. Che je tako, potem raziskovanje v instituciji res nima kaj iskati. Za zdaj pa tudi tu obstoja sum, da ni bilo tako. Volja delavcev, tako ustvarjalcev kot uradnikov, bi bila svobodno izrazhena, che bi bila za njeno svobodno izrazhanje dana mozhnost. Menim, da ni bila.

1 Referendum, s katerim je bila ukinjena raziskovalna enota, je bil nezakonit. Bil je le potrditev neke samovolje.

2 Bil je to le akt, akt z retroaktivno veljavo, veljaven, ko je bila dejanska ukinitev zhe zdavnaj izvedena. Delavci enote so bili prerazporejeni, ali bolje, razprodani kot belo blago, tudi pol leta pred referendumom. Che je tako, potem, je bil referendum papirna manifestacija in potrditev omejene volje.

3 Neznatna je bila inforfriranost delavcev v instituciji. Komaj je mogoche najti delavca na radioteleviziji (razen tistih, ki so bili vpleteni v manipulacijo ukinitve) da bi sploh vedel, da je na referendumu glasoval za ukinitev raziskovanja. Formulacija sklepa je bila pritihotapljena v druge manj pomembne formalne popravke pravilnika. Ali to dejanje res ne zasluzhi poshtene razprave in vsaj posebne tochke referenduma?

Che je tako, potem o informiranosti v instituciji informacijske dejavnosti velja pregovor o kovachevi kobili.

4 Neutemeljitev sklepa je najshibkejsha tochka ukinitve. Strokovne artgumentacije kratko malo ni. Ni je, kot je tudi v prejshnji nesojeni reorganizaciji ni bilo. Vsebinske analize o nepotrebnosti raziskovanja ni. Ukinitev je zopet neutemeljena z vsebinske plati raziskovanja. Je tako imenovana disciplinska, po nashe, sankcijska ukinitev. Z vidika raziskovanja je to nesmotrna, nesmiselna in nerazumna ukinitev.

Che je tako, potem je to zato, ker je strokovno sploh ni mogoche utemeljiti.

Che je tako, potem smo mi edini v instituciji opravili vsebinsko analizo ukinitve, ne raziskovanja, ampak neraziskovanja. Berite jo.

(Druge formalne netaktnosti pri izvedbi referenduma bomo z veseljem prepustili v presojo pravnikom, ki se nanje dobro spoznajo.)

Che se motim v vseh shtirih tochkah in ne le v eni, potem se motim v celoti. Potem se motim tudi glede glavnega vprashanja. Potem tu ni kaj raziskovati in ne iskati, ker smisla in smotra institucionalnih dogajanj, peripetij, procesov ne razumem, in ne razumem ne le zato, ker so iracionalni, ampak zato, ker jih sploh ne razumem, in jih nikdar ne bom razumel.

 
____________
* Opomba R.Sh.: V resnici pa je bilo natisnjenih in razposlanih vech kot 400 izvodov Biltena 51 (okoli 600 izvodov).
Delavci v tiskarni in ekspeditu so shchitili tako sebe kot mene pred odgovornostjo za povzrocheno "vechjo materalno shkodo".
 
IZ VSEBINE