Raziskava o raziskovanju

Rajko Shushtarshich

II. OPOMBE, KOMENTARJI IN INTERPRETACIJA AKCIJSKE RAZISKAVE O RAZISKOVANJU

("Ali je raziskovanje komunikacijskega procesa v instituciji mnozhichnega medija mogoche?")

 

MALI FINALE

Posebno zakljuchno poglavje "Mali finale" (19) fragmentov iz raziskave o raziskovanju ali Televizijska raziskovalna nadaljevanka

2.0. "Mali finale" ukinitve raziskovalne enote (Klic raziskovalca javnosti ali kako "televizijska raziskovalna nadaljevanka" ne more prodreti v javnost preko konkurenchnega medija)

2.0., 2.0.1. Pismo Delu, 28.1.1983, Shema

2.1. Pismo I.Krpachu — Ob sklepu o razporeditvi in evidenci delovnega chasa ali Proces ukinjanja raziskovanja je sestavljen iz samih malenkosti, 3.12.1982

2.2. Pismo Delu, 17.12.1982

2.3. Predlog generalnega direktorja DS DO, 21.12.1982

2.4. Predlog generalnemu direktorju in DS DO RTV, 3.12.1982

2.5. Sklep 6. seje OS DO o razpustitvi DE RPO, 29.12.1982

2.6. Ugovor sklepu DS DO in RAZGLAS, 25.1.1983

2.1.1.Predlog za uvedbo disciplinskega postopka, 13.12.1982

2.1.2.Vabilo na obravnavo disciplinske komisije, 7.1.1983

2.1.3.Pojasnilo (izziv) disciplinski komisiji, 10.1.1983

2.1.4.Ultimat disciplinske komisije, 13.1.1983

2.1.5.Odgovor M.Umek - disciplinski komisiji, 21.1.1983

2.1.6.Sklep disciplinske komisije, 20.1.1983

2.1.7.Ugovor na sklep disciplinske komisije, DS DSSS, 25.1.1983

"Mali finale" je nekakshna zakljuchena celota, obsega neke vrste dialog akcijskega raziskovalca s predstavniki institucije, kot so se pojavljali v zakljuchni likvidaciji raziskovalne enote. Je neke vrste dokument o konchni eksekuciji, ki se je sicer ves chas dogajala, a na relativno prikrit nachin. V tem poglavju nismo lochili akcijskih in drugih dokumentov. Vsebina poglavja je zajeta v shemi 2.0., to je prilogi pisma ChGP "Delu". (Zajema dokumente od 2.1. do 2.6. in 2.11. do 2.1.7.) Tem pa smo naknadno dodali she dokumente:

2.7. Primer moralne podpore Chira Brena

2.8. Informacija o realizaciji sklepa (generalnega direktorja) DS DO z dne 29.12.1982 — reorganizacija podrochja raziskave programa in obchinstva, 9.3.1983

2.9. Porochilo akcijskega raziskovalca DS DO RTV Ljubljana o tej raziskavi, 9.3.1983 2.9.1.

Komentar ob zachasnem zakljuchku akcijske raziskave.

Opomba k 2.0. in 2.2.

Opomba k 2.1.

Opomba k 2.3., 2.4.

Opomba k 2.6.

Opomba k 2.6.1.

Opomba k 2.1.1. do 2.1.7.

Opomba k 2.7. zh

Opomba k 2.8.

Opomba k 2.9.

Komentar k 2.0. "Mali finale"

 

Opomba k 2.0. in 2.2.

Naivno bi bilo prichakovati, da bo "Delo" objavilo in s tem aktualiziralo problem ukinjanja neke raziskovalne enote, in to ob tezhavah, ki jih zhe ima s problemom ukinjanja neke "gimnazije". To bi pomenilo poleg akutnega problema usmerjenega izobrazhevanja aktualizirati she akutni problem usmerjanja raziskovanja. Vendar te faze v akcijski raziskavi ni moch preskochiti. Che bi se "Delo" vendarle zmotilo, bi bistveno razshirilo domet in moch akcijske raziskave. Poskusiti je torej bilo treba.

Tako pa skushamo po izkazani neprijaznosti mnozhichnega medija odkriti nove mehanizme za akcijo. Pomembno se nam zdi, da akcijske raziskave v tem trenutku s takim izgovorom (o popolni blokadi) ne spremenimo zgolj v teoretsko refleksijo, cheprav je sedaj trenutek zanjo, kajti takih raziskav je dovolj in morda prevech. Nashe vodilo je tole: ni odlochilen rezultat in she manj je odlochilen trenutni rezultat. Za akcijsko raziskavo je torej "poraz" povsem enakovreden "zmagi", samo "to jo dela nepremagljivo v borbi z mochnimi institucijami. Ne gre le za neko raziskovalno enoto, le za neko raziskovalno institucijo, le za znanost pri nas, ampak za nekaj, kar je odlochno vech kot vse to. Odlochilen je princip znanosti; v odnosu do tega principa so vsi trenutni rezultati akcije smeshno nepomembni. Zato se ne mudi. Z akcijo je treba kdaj pochakati na pravi trenutek. Vendar ima tudi institucija svoj princip. V imenu tega principa je morala reorganizacijo uveljaviti za vsako ceno. She Tako tehtni argumenti, sklicevanja na zakone in sporazume, so v primeri s principom hierarhije nichni; che je tako, potem je bil konflikt obojestransko principialne narave in samo v tem primeru Je konflikt vreden svojega imena. Rezultat je dolochen vnaprej, konflikt je torej predvidljiv.

Opomba k 2.1., Pismo mojemu direktorju ali Proces ukinjanja raziskovanja je sestavljen iz samih malenkosti, 3.12.1982

Dokument ni tako nedolzhen, kot bi se zdelo na prvi pogled. Je poziv raziskovalcem na upor proti njihovim rabljem. Da bi ta upor dobil politichne razsezhnosti, se ni bati. Zhe mnogokrat je bilo preskusheno in lahko rechemo, da je zgodovinsko znano, da podobni pozivi nalete na gluha ushesa. Posebna lastnost populacije, na katero se sklicujemo, je namrech raz-sodnost!

Opombi k 2.3., 2.4., Predlog generalnega direktorja in Predlog generalnemu direktorju

Utemeljitev ukinitve raziskovalne enote je z raziskovalnega vidika nichna. Morda je z vidika administrativne miselnosti celo briljantna, vendar bi se upal podvomiti tudi o tem. Komentirana je skozi vso raziskavo, zlasti v poglavju o "Raziskovalnih smotrih in programskih interesih", 1.3. Pri tolikshni kolichini uradnikov in uradnishtva v nashi instituciji je ukinjanje ravno raziskovalne enote vsaj chudna uresnichitev teze, da je "znanost osnovna proizvajalna sila", bolj je uresnichitev teze: "dober raziskovalec je ukinjen raziskovalec".

Opomba k 2.4. — "nenavadno drznemu predlogu raziskovalca" je nepotrebna, ker je to v celoti komentirano v (2.6.) — UGOVOR-u ob razpustitvi raziskovalne enote in v RAZGLAS-u.

Opomba k 2.5., Sklep DS Zavoda o razpustitvi raziskovalne enote

Formulacija sklepov je povzeta po Predlogu generalnega direktorja (glej 2.4.) in kazhe, da je potek dogodkov tudi na DS vnaprej dolochen. Eno od pomembnih opozoril akterja je, da namrech ugotavlja in razkriva tako igro interesov in mochi, pri kateri je rezultat praviloma znan vnaprej. Podobno smo odkrili tudi pri raziskavah, ki smo jih oznachili za administrativne raziskave mnozhichnih medijev. In ni glavna skrivnost, od kod se ta vnaprejshnja vednost vzame ali od koga se vzame, ampak zakaj je povsod prichujocha. Nash odgovor je, da zato, ker administracija ne trpi negotovosti. Povsem nevredni so ukrepi in raziskovalni rezultati, che jih institucija ne obvlada; to je, da jih ne ve vnaprej.

 

Opomba k 2.6., UGOVOR sklepu DS zavoda o razpustu raziskovalne enote (in RAZGLAS)

Razglas je predrznost akterja "brez primere". No, to seveda ni res. Primerov za predrznost raziskovalcev se ne manjka in morda bi veljalo premisliti, ali ne bi zgodovinsko ukinili predrznost in samosvojost nekaterih raziskovalcev. Ne gre le za slab zgled, ampak za demonstracijo neizbezhnosti, ki se vchasih neizprosno pojavi, je neizbezhno prisotna.

Opomba k 2.6.1. "Pismo raziskovalca Z.Naglicha DS DO RTV Ljubljana ob ukinitvi raziskovalne enote", 21.1.1983

Kot raziskovalec v pismu opozarja na probleme, ki so se nakopichili v celotnem procesu ukinjanja raziskovanja.

Pismo pa je pomembno tudi kot dokument o praznih obljubah vrhovnega administratorja, "da bo delavcem dana mozhnost, da predlagajo boljshe reshitve" (na onem svetu — opomba R.Sh.). Odgovora seveda ni dobil. Oziroma je za vsa vprashanja zadoshchal skupen odgovor. F.Luzhar Informacija o realizaciji sklepa DS DO z dne 29.1 2.1982 — reorganizacija podrochja raziskave programa in obchinstva, 9.3.1983.

 

Opomba k 2.7.

Pismo Chira Brena je posebnost malega finala. Dokument pricha, da akcija le ni tako brez odmeva, tudi ko je izbrisana iz stvarnosti, ki jo konstruirajo mnozhichni mediji. Takih dokumentov vseeno ni veliko. Pravzaprav je nash edini pisani te vrste. Sovpadanje, aktualizacije dveh vrednot, ki sta istochasno aktualni pri Chiru Brenu, med raziskovalci ni pogosta. Prva vrednota je solidarnost in druga je pogum. Vsako posebej ni tako tezhko aktualizirati, da pa se solidarnost v relativno kochljivi zadevi izrazi, je potreben she pogum. 0 deficitarnosti te kombinacije vrednot smo napisali nekaj malega v utemeljitvi znanstvene propagande (glej tretji premislek 3.3.).

Opomba k 2.8., Informacija o realizaciji reorganizacije podrochja raziskave programa in obchinstva

Sedaj se ukinjanje raziskovalne enote namrech ne imenuje vech reorganizacija DE RPO, ampak "realizacija reorganizacije podrochja raziskovanja programov in obchinstva".

Osebno odgovornost predlagatelja, vrhovnega administratorja, izginja in se spreminja v golo realizacijo pobud samoupravnih organov, DS DO v nashem primeru.

O konkretni redukciji raziskovalnih programskih interesov ne gre izgubljati besed, saj gre le za potrditev nashih ugotovitev v prejshnjih poglavjih.

Kadrovska selekcija je zanimiva toliko, ker kazhe da, tu ni bilo internega razpisa ali natechaja, ampak je zadeva bolj' podobna izboru belega blaga.

Tako sta se rodila dva raziskovalna oddelka, po eden na radiu in televiziji. Raziskovalno zasnovo tvorita prav tako dva raziskovalca, po eden na radiu in televiziji.

To sta raziskovalca.ki sta sicer sociogramsko izstopala po lojalnosti do vodstva in koordinacije in tako pojmovanih programskih raziskovalnih interesov. Oba sta tudi edina nepodpisnika zahtevkov za zashchito samoupravnih pravic pri Pravobranilcu samoupravljanja, Ljubljana. In oba sta z dekretom imenovana zachasna voditelja raziskovalne enote.

Drugi raziskovalci, to je shtirje, so razporejeni pod tochko 4., to je kadri, "ki jih obe programski TOZD ne nameravata vkljuchiti v izvajanje svojih zozhenih raziskovalnih programov" (podchrtal R.S.).

Novost glede na prejshnje reorganizacije je le ta, da se je trem od inkvizicijske komisije dolochenim odvechnim kadrom pridruzhil she en raziskovalec II., in pa predvsem to, da se je skoraj uresnichila osnovna intenca vodstva in koordinacije zavoda, to je raziskovanje brez raziskovalcev.

Opomba k 2.9.

"Porochilo akcijskega raziskovalca DS DO RTV Ljubljana o tej raziskavi" je seveda le she en brezupen poskus opozoriti ukinjevalce na mnenje ukinjancev o razsezhnosti in odgovornosti tako nepomembnega problema za institucijo rnnozhichnega medija, kot je ukinjanje raziskovanja.

 

Opomba k 2.1.1. do 2.1.7.

Kot zhe recheno v pismu Delu je pomembnejshi dokument le 2.1.7., Ugovor na sklep disciplinske komisije v tochki 2., ker obelodani trenutni rezultat akcijske raziskave. Diagnoza bolezni neke institucije ni tako nepomembna zadeva.

Drugi dokumenti so predvsem prichevanje akcijskega raziskovalca, ki je pouchno za tiste, ki se lotevajo podobnih akcij. Scenarij ukrepov proti njim bo neverjetno podoben. Administracija deluje po dolochenih pravilih in ima pravzaprav malo izbire pri variiranju svojih ukrepov. Sicer pa je disciplinski postopek, ne glede na rezultat (trenutno je kazen znizhana za dve stopnji), nepomemben za nadaljni potek raziskave. Je celo stranska pot v akcijski raziskavi. Pomembno je bilo vkljuchiti ta disciplinski proces le zaradi dokumentov (2.1.3. in 2.1.5.).

Pojasnilo (izziva) disciplinski komisiji in Odgovora M.Umekovi — disciplinski komisiji. Oba dokumenta sta namrech primer, kako negativna selekcija kadrov na samoupravni dimenziji zmanjshuje mozhnosti za samoupravno razreshevanje konfliktov.

 

Komentar k 2.0., "Mali finale"

Prav gotovo nismo zbrali in ohranili vseh dokumentov, ki ilustrirajo nas.lovno temo. Je zhe tako, da najzanimivejshi nikoli niso dostopni. Vendar menimo, da nam je zbrano gradivo zadoshchalo za konceptualno interpretacijo. Konchno interpretacijo pa bomo po nashem mnenju lahko priredili shele ob zakljuchku akcijske raziskave, najprej chez kakshni dve leti. Potreben je namrech chas za chetrti, morda zadnji premislek v tej raziskavi.

Che se vrnemo k osnovnemu vprashanju, kako smo lahko raziskovali, che raziskovanje v instituciji mnozhichnega medija ni mogoche?

Sami vidite, da tezhko, mnogo tezhje, kot se zdi na pogled iz papirjev. Psiholoshka dramatizacija je iz akcijske raziskave seveda namerno izkljuchena. Raziskovanje v instituciji mnozhichnega medija je izjemoma venndarle mozhno, vsaj zachasno, zanj pa se plachuje visoka cena. Raziskava je torej izjemna, ki potrjuje pravilo, da raziskovanje v instituciji mnozhichnega medija ni mogoche, che pa se primeri kakshna raziskovalna prilozhnost, je raziskovalec ne sme izpustiti iz rok. Taka akcijska raziskava namrech zunaj institucije prav gotovo ni mogocha. Dostop do kljuchnih dokumentov je zunaj institucije skoraj nemogoch. Akcijski dokumenti izven institucije so nesmiselni. Glavno pa je, za nasho raziskavo je to celo postulat sht. 1., da je raziskovalno vzhivetje v situacijo, kot jo opisujemo, mogoche le znotraj institucije. Instituciji mnozhichnega medija RTV Ljubljana smo za enkratno sodelovanje lahko neizmerno hvalezhni.

She nechesa ne smemo pozabiti. Perspektive nadaljevanja akcijske raziskave so vedno negotove, vendar se zdi, da jo bo moch nadaljevati s sodelovanjem institucij ZROS, RK RDT, RSS, kakshnega raziskovalnega inshtituta ali raziskovalne enote pri Univerzi ali Akademiji na primer.

Nash trden namen je, da mora, tudi che mi ne nadaljujemo z raziskavo, ta prej ali slej prodreti v za nas relevantno javnost. Brez tega bi akcija ne imela smisla. RAZGLAS bi ne bil realiziran.

Pravi udar raziskovalne akcije za uresnichitev raziskovanja se pravzaprav zachenja shele z RAZGLASOM, to je s simbolichno realizacijo avtonomnega raziskovanja.

_______

Mali finale 2.0-2.5

Mali finale - Razglas 2.6-2.9

Mali finale - Manj pomembni fragmenti 2.1.1-2.1.7

 

TRIJE PREMISLEKI

IZ VSEBINE