Raziskava o raziskovanju

Rajko Shushtarshich

II. OPOMBE, KOMENTARJI IN INTERPRETACIJA AKCIJSKE RAZISKAVE O RAZISKOVANJU

("Ali je raziskovanje komunikacijskega procesa v instituciji mnozhichnega medija mogoche?")

 

1.9. REORGANIZACIJA

1.9. Reorganizacija raziskovalne enote (ali bolje dezorganizacija DE RPO pri RTV ali kar organizacijska sabotazha v raziskovalni enoti)

1.9.1.Predlog nove organiziranosti v DSSS, 9.12.1981 1.9.1. II. predlog reorganiziranosti DE Raziskovanje programov in obchinstva

1.9.2. Kljuchne pripombe k predlogu nove organiziranosti sluzhbe za raziskovanje programov in obchinstva in osnutek izhodishch za konstruktivno sodelovanje pri reorganizaciji Raziskovanja programov in obchinstva

1.9.2.1. Pripombe (delavcev ) k predlogu zachasne reorganizacije DO RTV Ljubljana

1.9.2.2. Zakon o raziskovalni dejavnosti, Ur.l. 35/1979

1.9.2.3. Samoupravni sporazum o usposobljenosti raziskovalnih organizacij za opravljanje raziskovalne ga dela v SRS

1.9.2.4. Izvlechki iz Plana dejavnosti ZROS 1.9.3.

19.3. Iz zapisnika komisija za delovna razmerja DSSS RTV Ljubljana

19.4. Zapisnik 26. seje IO OOZS DSSS, 25.12.1981 1.9.5.

19.5. Zakljuchni komentar k reorganizaciji DE RPO

 

Komentar k 1.9.1. II. predlogu reorganizacije DE RPO

Opomba k 1.9.2., 19.2.1.

Opomba k gradivu (1.9.2.2. - 4.)

Opomba k 1.9.3.

Opomba k 1.9.4.

Komentar k 1.9.1. II., "Predlog reorganizacije DE RPO"

S formalne plati je predlog poskus, da bi legalizirali neformalno stanje celotnih socialnih odnosov, ki so dejansko zhe vladali v raziskovalni enoti. V organizacijskem smislu bi reorganizacija vzpostavila, tudi formalno, koordiniranje neraziskovanja v raziskovalni enoti.

Kljub temu je bila potrebna dobrshna mera cinizma za utemeljitev, ki jo je v uvodu podal neznani avtor. Formalni predlagatelj je vodstvo DSSS.

Po vechletnem prizadevanju — nerazpisovanju mesta vodje (glej poglavje 1.6. o administrativnem obglavljanju raziskovalne enote) se zachne uvod s trditvijo: "to delovno mesto ni bilo zasedeno, kljub razpisom in prizadevanjem pri iskanju strokovno usposobljenega vodje". Takoj nato uvodnichar izpusti pravilno poimenovanje, to je prisilno vodenje, vodenje z dekreti, in sramezhljivo pravi: "delovne naloge vodje so opravljali nekateri sodelavci enote (raziskovalci) za dolochen chas". S precejshnjo nesramezhljivostjo pa si sestavljavec upa priznati, da je "bila delovna enota potem, ko je za upravni in financhni del nalog prevzel vodenje neposredno direktor DSSS, s strokovne plati brez vodstva, . . ." V instituciji RTV je med vodstvom namrech razshirjeno mnenje, da je o financhnih in upravnih zadevah mogoche odlochati, ne da bi se vodechi in upravljajochi razumel na vsebinsko plat zadeve, ki jo vodi, upravlja. Izrazhen strah, "da so bili delavci prepushcheni sebi", je upravichen, saj obstoja nevarnost, da bodo v takem stanju celo raziskovali. To pa je zadnja stvar, ki je v raziskovalni enoti zazhelena.

Iz uvoda veje skrb za sodelovanje s programskimi delavci (beri njihovimi managerji). Spomniti vas moramo na demistifikacijo programskih interesov, poglavje 1.3.

Po vechletnem sistematichnem kaljenju socialnih odnosov s sistematichno dezorganizacijo raziskovalne enote si uvodnichar lahko privoshchi nedolzhno izjavo o "skaljenih medsebojnih odnosih, ki do neke mere delo (mishljeno je administrativno delo — op. R.Sh.) celo ovirajo". Nekoliko ostreje pishe o neredu, saj "je nastalo stanje v enoti pripeljalo do nereda". Red je namrech ena od modalitet osnovne vrednote institucionalne hierarhije. Opozoriti vas moramo na izraze, ki oznachujejo pasivno nastajanje nereda, krivcev, povzrochiteljev ni, ker je stanje odnosov nastalo samo po sebi in potem pripeljalo she celo do nereda.

Pomembna je informacija, da "zaenkrat she vedno ni mozhnosti za strokovno ustrezno zasedbo delokroga vodje raziskovalne enote". Zakaj je ni in kdaj bo, smo kot recheno analizirali v poglavju o neimenovanju vodja.

Morda najvechji cinizem uvodnika je v pisanju o "dogovorjenih in usklajenih programih v skladu s potrebami skupshchine in programskih TOZD radia in televizije".

Che ste prebrali komentar k tezam skupshchine in poglavje 1.3., "Kako dosechi odsotnost raziskovalnih smotrov", se boste morda strinjali vsaj s tem, da dogovorjenih in usklajenih programov sploh ni bilo. To pa ni le malenkostna pomota.

Zopet je omenjena neka konkretna analiza stanja v raziskovalni enoti, ki ga je podala v porochilu DS DSSS (glej 1.2.4.) "inkvizicijska komisija" (v sestavi E.Ivanc, R.Cilenshek in M.Merchun).

Sklicujemo se na nash "Komentar k razvrednotenju raziskovalnih rezultatov", 1.2.7., in dodajamo: che je porochilo te komisije strokovna analiza stanja v raziskovalni enoti in ocena raziskovalnih problemov in pa seveda edina ocena, potem raziskovanju ni pomochi.

Potem je tu she nauk, "da je brez avtoritarnega vodje kaj tezhko vzpostaviti kolektiven nachin dela in harmonichno vzdushje, kar pa je, kot vemo, predpogoj za uspeshno teamsko raziskovalno delo" (podchrtal R.Sh.) Bravo! Sila kola lomi!

Harmonijo in ustvarjalnost bomo vzpostavili z avtoritarnostjo in to ravno v raziskovalni enoti. Che ni to —izem, kaj je potem?

Vse te pomanjkljivosti bi odpravili z novo reorganizacijo, ki ponuja namesto enega strokovnega vodja kar tri verjetno nestrokovne vodje. Tako sklepamo, ker doslej ni bilo moch dobiti niti enega samega strokovnega vodja.

Dokument smo komentirali predvsem zato, ker menimo, da bi bralec s hitrim branjem, ki je danes v navadi, le tezhko opazil njegovo pomensko polnost, zlasti na dimenziji verodostojnosti ugotovitev. Res shkoda, da je avtor tega dokumenta neznan.

Opombe k 1.9,2.in 1.9.2.1.

Reorganizacija ali predlog reorganizacije je po vsebinski plati dovolj natanchno komentirana v samem gradivu 1.9.2., Kljuchne pripombe k predlogu nove organiziranosti sluzhbe za raziskavo programov in obchinstva, in v 1.9.2.1., Pripombe k predlogu zachasne reorganizacije DE RPO RTV Ljubljana. Kljuchne pripombe, pripombe, predlog reorganizacije, skratka celotno gradivo o reorganizaciji je bilo poslano tudi predsedniku DS DO RTV ob enem redkih neposrednih stikov akcijskega raziskovalca s predstavniki institucije. Neformalno sem posredoval gradivo o reorganizaciji tudi Republishkemu komiteju za znanost in kulturo. Vprashali boste, zakaj neformalno in zakaj ne tudi ZROS. Zato, ker ukinitev navzven she ni dozorela. Nihche nas ne bi jemal resno. Saj nas she sedaj ne, ko imamo jasne dokaze o interesih institucije, seveda le kar se tiche njenih interesov do raziskovanja in znanosti.

Opomba k 1.9.2.2., 1.9.2.3., 1.9.2.4.

— Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih

— Samoupravni sporazum o enotnih merilih za ugotavljanje usposobljenosti delavcev RO za opravljanje raziskovalnega dela v SRS

— Izvlechek iz Plana dejavnosti ZROS

Gradivo je prilozheno v upanju, da bo kateri od odgovornih le pogledal v te chlene. Morda bo odkril vsaj definicije, kaj je raziskava, raziskovalec in raziskovanje, in morda celo, kaj je raziskovalni projekt. V tem primeru bi bila marsikatera debata tudi v raziskovalni enoti krajsha in ne bi bilo potrebno razlagati, da "raziskovanje ni nakladanje in ni nakladanje premoga na primer." Menimo, da zakoni, sporazumi in raziskovalne "uzance" niso bili v nobeni raziskovalni enoti v SRS tako ignorirani, kot prav v instituciji RTV Ljubljana.

Opomba k 1.9.3., Iz zapisnika komisije za delovna razmerja, DSSS RTV Ljubljana

Dokument pricha o poskusu izvesti reorganizacijo po stranskem tiru, to je preko komisije. Postavitev koordinatorje.v in reorganizacije bi s tem dobila legitimiteto.

Opomba k 1.9.4., Iz zapisnika 10 sindikata DSSS, 30.12.1981 Nekaj je moralo biti hudo narobe: tudi 10 sindikata reorganizacije ni podprl.

 

1.9.5.ZAKLJUCHNI KOMENTAR K REORGAN IZACIJI DE RPO (Opominja na dogodke ob, pred in po reorganizaciji)

Ob reorganizaciji DE RPO je bila v instituciji RTV imenovana posebna komisija, katere chlan je bil tudi Lado Pohar, nekdanji vodja raziskovalne enote.

Pomembno se mi zdi, da zabelezhim dialog, ki sva ga imela ob reorganizaciji, she posebej zato, ker je to najin edini dialog v zadnjih treh, shtirih letih, torej ne gre za izbor iz mnozhice pogovorov.

"Tov. Pohar, nisem mogel verjeti, da ste podprli predlog reorganizacije." Odgovor: "Kaj hochemo, ko pa delo mora techi naprej." "In temu vi pravite delo?" To je bilo vse in vendar se mi je pogovor zdel koristen. Potrdil je sodelovanje bivshega vodja v reorganizaciji, po mojem v dezorganizaciji raziskovalne enote.

In kar je she bolj bistveno. Utrdil mi je preprichanje, da je "delo zaradi dela" osnovni postulat kvazi raziskovalne enote. Zachel sem torej opushchati izraz delo v raziskovalni enoti. Uporabljam she "raziskovalno delo", toda le z omejenim pomenom, nerad in z zadrzhkom. Zakaj? Odtujeno raziskovalno delo potrebuje svoj izraz. V nasho oznachitev, da je tako delo "administrativno raziskovanje", nosilci "pravega dela" ne bodo privolili. Pustimo jim torej oznachevalec "delo" To je delo, ki delavce v raziskovalni enoti "osvobaja raziskovanja"!

Naj torej delajo: vech anket, vech krizhanj, barometrska merjenja sprva mesechno, kasneje dnevno (to je vsak dan). Mi pa bomo nase prevzeli nedelo in ga poimenovali raziskovanje.

Vodja raziskovalne enote Peter Monetti ni mogel voditi raziskovalne enote proti volji vseh raziskovalcev in vechine vseh delavcev v raziskovalni enoti, zato je moral odstopiti sam. Nauk: raziskovalne enote raziskovalcev in raziskovanja ni mogoche voditi po sili, kljub 6lagoslovu in popolni podpori vsega vodstva in koordinacije v instituciji, ne! Izkushena administracija pa je sklepala drugache:

1. Vodja v raziskovalni enoti sploh ni potreben!

Kasneje pa she dopolnitev:

2. Raziskovanje ni vech potrebno, tudi raziskovalna enota ni potrebna, celo kot administrativna enota ne.

Komentar k dejstvom, ki osvetljujejo reorganizacijo, ni potreben, razviden je iz kljuchnih pripomb (glej 1.9.2. zlasti zadnji odstavek prve in nadaljevanje v prvem odstavku druge strani). Zato bomo v tem poglavju skushali osvetliti ozadje dogajanja, seveda le z osebnim prichevanjem akcijskega raziskovalca. Omemba akcijskega pripetljaja je pomembna bolj v metodoloshkem smislu. Prichevanje akterja o metodi opazovanja in predvsem nachina udelezhbe se bo z vidika akademske predstave o raziskovanju utegnila zdeti nevzdrzhna. Torej k stvari. Na sestanku komisije za razvid del in nalog v DS DSSS sem med predlagateljem "Nove organiziranosti v DSSS", to je direktorjem, in oponentom te reorganizacije, akcijskim raziskovalcem samo chlanom imenovane komisije (in predlagateljem "kljuchnih pripomb. . .") neformalno izzval konflikt.

Izpustil sem namrech neformalno grozhnjo "vojne napovedi", che bi direktor tako neutemeljeno reorganizacijo raziskovalne enote predlagal DS DSSS v sprejem. Tega direktor sicer ni storil, vendar je reorganizacijo poslal v sprejem na vishjem nivoju, to je na nivoju DS DO. (S tem se je zachela vojna, kasneje imenovana "mali finale" ali TV raziskovalna nadaljevanka.) Kljuchne pripombe o reorganizaciji raziskovalne enote sem predlozhil predsedniku DS DO Borisu Bergantu. Takrat bi skoraj imela priliko, da izmenjava nekaj mnenj o raziskovanju v zavodu in o programskih interesih. Vendar so programski delavci mnogo preobremenjeni z administracijo, zato slove po tem, da nimajo chasa.

DS DO kljuchnih pripomb ni obravnaval. Komite se v interne probleme zavoda RTV, kolikor mi je zna no, ni vmeshaval. S tem pa se je moral konflikt razviti do naslednje stopnje — opisana je v poglavju 2.0. Groziti seveda ni lepo, a kaj, ko je tudi to v naravi manifestacije konflikta. Che kdo misli, da je potem, ko se je konflikt aktualiziral, notranja pomiritev mogocha (to pa je obdobje, vzeto nekako od postavitve "kavnega vodje" naprej), mu lahko rechem le, da se verjetno moti. In che sem se o tem motil jaz (?); morda, a kaj, ko govore dejstva; usoda raziskovanja je bila zapechatena zhe zdavnaj prej, to govore dokumenti sami! (To so dokumenti, ki so sami po sebi prichevanje o socialnih dejstvih.) Vse dogovarjanje in sporazumevanje, ki ga na srecho ni bilo kaj dosti, bi bilo spricho te vnaprejshnje dolochenosti le gola farsa.

Nujna je tudi naslednja opomnja ob akcijski, konfliktno naravnani raziskavi. Kdo naj bi se spushchal v dialog z akcijskim raziskovalcem, ki je v permanentnem konfliktu z "vsako avtoriteto"? To seveda ni res. Trditev ima realno osnovo v tem, da se pogledi na priznanje, kdo je za koga avtoriteta, zelo razlikujejo. Temeljne razlike so po nashem v nasprotju med raziskovalno in administrativno vlogo. Ne vem zakaj, ampak socioloshke razlage konflikta so zelo nepriljubljene, morda le zato, ker so prevech zapletene. Lahko si mislite, na kako plodna tla pa padejo psiholoshke razlage konflikta; npr. razlaga Ojdipovega kompleksa, ki pojasni vse spopade z avtoritetami je tako preprosta in tako meshchanska hkrati, da skoraj ne trpi konkurence. Sicer pa velja opozorilo. Ne tratite energije z dokazovanjem tendencioznosti takih razlag. In kaj potem, je odgovor akcijskega raziskovalca, tudi che je "kvazi vzrok"za akcijo oseben problem, osebna travma? Mi se pogovarjamo in raziskujemo le od tu naprej. In ali je tezhnja akcijske raziskave ta, da skusha vzpostaviti dialog z gluhimi? Chemu le, ko she dopisovanje ni mozhno? Umik vodi v kompromisarstvo, ki le prikriva ali razvodeni ochitnost dejstva, kar pa prav gotovo ni nash cilj.

Pa konchajmo poglavje z zakljuchnim komentarjem o reorganizaciji:

In tako se ta reorganizacija ni posrechila. Ne bomo si pripisovali zaslug za to, vendar akcijska raziskava ni bila brez vpliva. To bo priznal she tako hud nasprotnik raziskovalne dejavnosti. Reorganizacija je bila verjetno zadnji ultimativni poskus pripraviti raziskovanje do administrativne pokorshchine. Lahko rechemo: ko bi nekaj raziskovalcev pravochasno pristalo na vech krizhanj, to je po nashem na krizhanje znanosti, bi oddelek she danes obstojal in seveda izrachunaval odstotke gledalcev in poslushalcev, in to narobe, po metodologiji, s katero ni mogoche opraviti niti seminarske naloge v prvem letniku fakultete. A kaj bi res morali plachati tako ceno za eksistenco nechesa, chemur pravimo strokovno sharlatanstvo in gospodarski kriminal? Tako bosta sedaj dva raziskovalna oddelka. Eden na radiu in eden na televiziji. Ne bosta v razvidu raziskovalnih organizacij, za interno znanost pa to tako ali tako ni pomembno. In kot vse v tej zgodbi bodo po principu negativne kadrovske selekcije, tisti, ki so mnozhichni medij raziskovali najbolj administrativno, se pravi tisti, ki jih dolzhimo da so odgovorni za propad neke raziskovalne enote, dobili ponovno prilozhnost, da ponovno padejo pri izpitu. Nismo prijatelji, pa vseeno vam in tistim, ki ste se solidarizirali z interno domacho ali gospodinjsko znanostjo, rade volje odstopimo nasvet: En sam raziskovalec, ki bi resno jemal raziskovalno vlogo (to pomeni le, da bi vztrajal pri tem, kar se je nauchil), bi povzrochil ponoven spopad v enoti, razpad na uradnike in raziskovalce, na tiste, ki delajo,in tiste, ki ne delajo, ampak le raziskujejo. In zgodovina bi se ponovila. Temperament in stil delovanja posameznika pri tem nista pomembna. Pomembno je dejstvo, da se, che je le kaj na sociologiji, tako konflikt med raziskovalno in administrativno vlogo aktualiziran zhe che se pojavi en sam raziskovalec. To pa se vam bo neizogibno primerilo takrat, ko boste zopet dobili statusne raziskovalne ambicije. Pomembno je tudi vzdushje. Raziskovalno vzdushje je kuzhno zhe po svojem izvoru. Raziskovalna okuzhba je neizogibna in v dolochenih razmerah so se okuzhili tudi na videz imuni preizkusheni administrativni raziskovalci.

Skrajshano se nasvet glasi:

Pazite, da se vam ne vtihotapi niti en raziskovalec. Ostanite pri krizhanjih. Kopichite podatke v preglednice in v nedogled. Merite obchinstvo v tisochih in kritike v kvadratnih metrih (m ). Delajte: kdor dela, ta ne misli! Toda ne recite, da je to, kar pochnete, znanost in da kaj raziskujete, sicer vas bo bolezen popadla od zunaj. Bodite diskretni, interni raziskovalci.

Odlochilnim, kljuchnim ali koordinativnim dejavnikom pa bi svetovali shirshe: Mogoche je spraviti raziskovanje na nivo uradovanja (brez raziskovalne avreole) ali ga ukiniti. Resnichno raziskovanje nikoli ne bo administrativno dovoljeno!

 

_______

fragmenti 1.9

 

2.0. Mali finale

IZ VSEBINE