Pogum Revije SRP 2001/2

Rajko Shushtarshich

 
DOPOLNITEV SPREMNE BESEDE
 
za tretjo izdajo knjige Janezovo razodetje
 
 
Chemu ta dopolnitev,
najprej dopolnitev Zgodbe o Pilatu,
drugega poglavja knjige Janezovo razodetje
Sporochilo Avatarjev na gori
 
Zopet sem se upiral – in tezhko sem se odlochal pripraviti
to knjigo za tretjo izdajo. Nisem imel miru, mislim,
tistega notranjega miru, preganjala me je misel, da jo
vendarle moram dopolniti. Upiral sem se zgolj zato, ker
sem menil, in nekaj v meni she vedno govori tako, da je
ta dopolnitev odvech, ker je zhe vsa vsebovana v knjigi,
taki kot je izshla v drugi izdaji. Recimo tako, da je to
slabshi del mene, ki se brani. Lahko pa da ni, tega she ne
vem.
 
Zdaj je tako, da sem si le moral priznati, da je, kar
dopolnitev dodaja knjigi, morda res zhe v celoti v njej,
a prevech je skrito, shifrirano, tako da komaj lahko
prichakujem, da bi se nashel kdo, ki bi bil voljan
deshifrirati ta njen skriti pomen.
Potemtakem sem moral to vendarle storiti – sam. She prej
pa je to moral Pilat, v pogovoru z Njim.*
 
* Zgodba o Pilatu; Dve zapovedi /p.126/

 

 

TRIVIALNA STRUKTURA ZAVESTI

 

Izbrani odlomek – dopolnitev knjige Janezovo razodetje,
Zgodbe o Pilatu (za tretjo izdajo) je primeren uvod v
tako stanje zavesti, ki pripravi duha na neko drugachno
komunikacijo, drugachno od vsakdanje, ki smo je sicer
vajeni v pogovoru med ljudmi, in tudi drugachno, ki smo
je vajeni v razpravah, traktatih, esejih ali zgolj chisti
poeziji. Drugachnost je v tem, da tekst ne more biti niti
chisto pesnishko svoboden, ker je duhovno voden, niti le
racionalno shematichen, ker shematiko presega. Che
zanemarimo ekspresivni nivo, potem komunikacija izgubi
zhivost. Che pa zanemarimo shematskost komunikacije, potem
duh zatava v svobodne asociacije chustev, obchutenj in
izgubi nivojskost in smer, ki je v teh tekstih bistvena.
Duha ne velicha, ne vodi ga v smeri proti nedoumljivemu,
neizmernemu, neskonchnemu, absolutnemu, cheprav je to njen
smisel in smoter. Misel se ustavi, izgubi se; vrednote,
ideje ne transcendirajo k absolutu, ne vodijo v najgloblji
mogochi pogovor v sebi, ne vodijo k Bogu. Komunikacija
z Bogom ali pa z najglobljim v sebi, kakor hochete,
je po svojem bistvu intimna molitev, meditacija,
dojemanje nedoumljivega. Ni torej presenetljivo, da jo
je tako tezhko dojeti, she tezhe izraziti, in she tezhe
podozhiveti drugemu. Alegorije so v bistvu shifrirano
dozhivetje, njihovo deshifriranje pa za globljo komunikacijo
ne zadoshcha, ker ta je neposredna, je pogovor duha z duhom,
zapis pa je le korelat ali srednik te komunikacije.
 
Simbolichno pa lahko molitev, to najglobljo komunikacijo,
ki je chloveku mogocha,mnogo bolje, globlje in lepshe
izrazimo. Lahko bi rekli o molitvi tole:
Ranjeni (ishchochi, vprashujochi, prosechi...) um se obrne k
Bogu s proshnjo, da ga uredi, potolazhi, umiri...
On ni nikoli molil dvakrat enako,
zanj je molitev pogovor z Njim.
Na pragmatichnem nivoju pa to pomeni seveda nekaj chisto
dugega, nekako tole:
Beg od zhivljenja, ko subjekt zapade v tako stanje uma, v
katerem je skrajno izgubljen, prizadet; drugache recheno:
zmedeni, prizadeti um se obrne v iracionalno mishljenje;
grobo recheno pa: versko zblazni in ni mu pomochi od
zemeljske mochi.
 
Vsaka razlaga (globinsko) nivojske ali vertikalne strukture,
tako teksta kot tega, kar ta izrazha, je v bistvu
njegovo razteleshenje. In enako velja za horizontalno
ali ravninsko strukturo zavesti. "Zakaj potem to sploh
pochnem?" me boste upravicheno vprashali. To pochne razum in
ne da miru, dokler nechesa ne razume in tako onemogocha
globlje dojetje. Moj namen je torej razchleniti strukturo
ezoterichnega teksta, v nashem primeru se to nanasha na
knjigo Janezovo razodetje, z namenom, da bi to
razteleshenje chimprej pozabili in tako morda presegli
shematichnost v neposrednejshi komunikaciji. Zato bom
razchlenil predvsem variacije na trojno nivojsko strukturo
zavesti. V sestavljenih simbolih, alegorijah, eksemplifikacijah
jih je seveda she mnogo vech, tako rekoch neskonchno.
Na primer: "iz ocheta zhelje rojeni" simbolizira prvi nivo
(gonov, nagonov, zhelja), prvo rojstvo, telesno rojstvo,
ali chutni nivo. Vendar je poprej potrebno razlochiti she
prekrivanje trinivojske in sedmeronivojske strukture.
Prvi nivo tronivojske strukture se prekriva s prvim do
tretjim, oziroma do petim nivojem (odvisno od konteksta)
sedmerne – sedemnivojske vertikalne strukture zavesti.
Formalna razlika je v sorazmerju odnosno nesorazmerju
med nivoji obeh struktur. Pravim formalno, a drznil bi
si pripomniti, da je tudi dejansko v samorefleksiji
zavesti ochitno, da je sedmerna struktura veliko bolj
racionalistichna, v njej dominira racionalni vidik, shesti
in sedmi nivo sta v neprestani tezhnji, da se racionalizirata
(a o tem kasneje). V tronivojski strukturi pa
dominira duhovna raven oziroma duhovna interpretacija.
Zato mora deshifriranje oziroma dojemanje simbolike
uposhtevati obe strukturi in hkrati svobodo sporochevalca.
 
Pomembneje od tega pa je, in to je treba vedno znova
poudariti, da vsako shematsko rigidno analitichno
deshifriranje ali dojemanje simbolov pomeni njihovo
redukcijo, osiromashenje in ima svoje meje. V takem
primeru je njih dojetje (deshifriranje) mogoche le do
zgornjega petega, to je, racionalnega nivoja. Kar je
vech, pa mora prepustiti bodisi domishljiji umetnosti,
bodisi veri religije ali pa gotovosti intuicije uma.
 
Sama delitev nivojev je do neke mere vedno shematska, v
principu je shtevilo nivojev poljubno. Vendar tezhko bi
ovrgli prevladujocho vlogo ravno trojne in she sedmerne
strukture zavesti. Za dojemanje nashega teksta je bistvena
trinivojska (vertikalna) struktura in trikomponentna
(horizontalna) spoznavno – etichno – estetska struktura
dejstev zavesti, ki jo simbolizirajo tri vrednote:
resnica, svoboda, ljubezen. Ta pa je dovolj ali pa celo
prevech razchlenjena v spremni besedi knjige. Najprej pa
moramo izlushchiti sedemnivojsko strukturo in she posebej
njen pojmovno racionalni ali chisto abstraktni nivo.
 
SEDEMNIVOJSKA STRUKTURA ZAVESTI
1 
afektivna (gonsko-nagonska) 
2 
chutna (chutno-zaznavna) 
3 
chustvena (sestavljena chustva) 
4 
interesna (pragmatichno-razumska) 
5 
pojmovno racionalna (chista racionalna) 
6 
duhovna (neposrednih dejstev zavesti) 
7 
umska (intuicije uma)
ali obrnjeno: 
  
7 
transcendirajocha 
6 
hermenevtichna 
5 
kategorichna 
4 
praktichna (inteligentna, pragmatichna) 
3 
zhivozhivljenska 
2 
iluzorna 
1 
elementarna 
ali tudi: 
  
1 
energetska 
2 
motivacijska 
3 
aspiracijska 
4 
interesna (stremljenjska) 
5 
pojmovno-abstraktna 
6 
neposredna (duhovna) 
7 
apriorna (vrednotna) 
ali: 
  
1 
instinktivna 
2 
chutilna 
3 
chustvujocha (obchutenjska) 
4 
stvarna (reistichna, pozitivistichna, utilitarna) 
5 
chistorazumska 
6 
duhovna (idejna, vrednotna) 
7 
absolutna (umsko celostna) 

 

Racionalni (chistorazumski) nivo strukture zavesti (5)
HIPOTETICHNI SISTEM KATEGORIJ RAZUMA, asociiran v Absolutnost *1
1. Osnovna in sumarna kategorija = VSE (le to je absolutno)
BIVAJOCHE :
BISTVO
BIT
ABSOLUT (ABSOLUTNO):
"ABSOLUT(NO)" BISTVO
"ABSOLUT(NA)" BIT
Edino VSE = ABSOLUTNO. Racionalna (chista racionalna) zavest ga pojmuje kot ves svet, vesolje, kot vsebivajoche, kot absolutnost, vesoljnost, kot to, po chemer bivajoche je.
Ontoloshka opredelitev:
– Bit je primarno bivajocha bit, absolut je "absolutna" bit.
– Bistvo je izvorno bivajoche, absolut je "absolutno" bistvo.
Modalitete osnovne kategorije
REALNOST; STVARNOST;
DEJANSKOST; RESNICHNOST;
NEIZBEZHNOST;
NEIZPODBIT(NOST);
NEPOSREDNOST, ...
kot substanca – akcidenca; ...
kot materija – ideja
kot forma – vsebina
kot afirmacija – negacija
kot eksistenca – esenca
kot telo – duh; ...
 
2. Relativne kategorije (ali DIMENZIJE) *2
KVALITETA –
KVANTITETA
"absolutna" intenziteta –
"absolutna" reduktibilnost;
shtevnost – preshtevanje, shtetje
merljivost – merjenje, izmere; ...
TRAJANJE –
CHAS
chisto trajanje – (isto)chasnost
sochasje – (brez)chasnost
vechnost – (vse)chasnost; ...
RAZSEZHNOST –
PROSTOR
(vse)razsezhnost – obsezhnost,
razsezhnost – (brez)obsezhnost,
razsezhnost – (brez)prostornost,
razsezhnost – (ne)prostornost,
razsezhnost – (nich)prostornost; ...
IDENTITETA –
UNIVERZALNOST
enkratnost – ponovljivost
individualnost – univerzalnost; ...
ali tudi:

 

INDIVIDUALNOST–
OBCHOST
posebnost – tipichnost
posameznost – posamichnost, mnoshtvo
enkratnost – ponovljivost
individualno – obche(stveno); ...
 
3. Relacijske kategorije*3
SOVISNOST –
PROTISLOVNOST
(SUMARNA RELACIJA)
kot "absolutna" povezanost, urejenost –
kot "absolutna" neurejenost, kaos; ...
ali tudi:
tudi:
HIERARHE –
ANARHE
kot abs. hierarhija –
abs. anarheija
modalitete:

 

VZROK –
POSLEDICA
kot abs. vzrok, prvi in poslednji vzrok –
abs. posledica
ACTIO –
PASSIO
kot vsedejavnost –
abs. nedejavnost
DEJ –
MOZHNOST
kot vsedejanskost –
abs. nedejanskost, she vsemozhnost
ZAKONITOST –
kot abs. dolochljivost, vsepredvidljivost –
NEZAKONITOST
abs. nedolochljivost, abs. nedefinitivnost
DETERMINIZEM –
INDETERMINIZEM
kot abs. determiniranost –
abs. indeterminiranost
NUJNOST –
SLUCHAJNOST
kot abs. neizbezhnost, neizogibnost –
abs. sluchajnost, nepredvidljivost
ali tudi:

 

NUJNOST –
SVOBODA
kot abs. usojenost, neizbezhnost, predanost –
abs. osvobojenost, svojevoljnost; ...
___________
Opomba*1: Sprva sem sledil Aristotelovi in Kantovi kategorizaciji, kasneje sem dojel, da bodisi nash razum bodisi nash um kategorije razuma neizogibno asociira do absoluta (tj. absolutno), in nazadnje doumel (po 40 letih), da razum le kategorizira dejstva zavesti v: neposredna – posredna, subjektna – objektna, subjektivna – objektivna, ..., da razum modificira sistem kategorij po svojskem, tj. neposrednem umevanju subjekta (tudi chisto razumsko mishljenje je ontoloshko opredeljivo le po individuumovem sebstvu; drugache recheno, vrednotno je opredeljeno po subjektu, chigar izvorno svojstvo je individualno). Vendar, ta neposredna dejstva zavesti so vsakemu individuumu neposredno preverljiva. To je tako, tudi v primeru, ko je sistem podprt s takima avtoritetama, kot sta to Aristotel in Kant. Socialna uveljavljenost – obche soglasje vsakokratnega miselnega sistema obchestva je seveda nekaj drugega.
Ontoloshko oz. vrednotno opredelitev razuma pojmujemo tako, da dojemamo oz. se opredelimo, najpogosteje pa nereflektirano prevzamemo enega od obeh kategorialnih antipodov osnovne, ali aktualne modalitete osnovne, kategorije kot podstat ali kot primarno oz. izhodishchno ali izvorno dejstvo, drugega pa kot izvedeno dejstvo. (Npr.: primarnost materije: – materializem; eksistence: – eksistencializem; esence: – esencializem; ...)
Opomba*2: Razum relativizira celoto (vse) v antipodne dimenzije zavesti v vse in nich. Abstraktno mishljenje dela to intenzivno, z ekstrapolacijo – limitirajochim mishljenjem. Drugache recheno, mishljenje (tudi predstavno) trenutno (nepojmljivo hitro) asociira proti nich in v neskonchno (0 – ?), v dva nasprotna skrajnostna kategorialna antipoda torej, ki sta mu sama nedoumljiva, natanchneje recheno, nerazumljiva. A ravno skrajnostni antipodi kategorij so ti, ki omogochajo vsako dedukcijo in z njo kategorialno (chistoracionalno) mishljenje. Od vserazsezhnosti, neskonchnosti do absolutne neobsezhnosti nich(a) kot nich razsezhnosti prostora, skratka od tod do vechnosti, in nichnosti je bliskovit razmislek, razumevanje pa nikakrshno. Pouchen po izkustvu je uspeshnejshi v razumevanju kvantitativnih, chasovno, prostorsko merljivih antipodih relativnih kategorij. Vendar to je pragmatichna, ne pa chistorazumska ontoloshka opredelitev. Lahko je tudi intuitivna, a ta je razumu nerazumljiva in sodi v podrochje (sintetichnega – neanalitichnega) uma.
Eno je shtevnost (kvaliteta), drugo je shtetje, preshtevanje (kvantiteta). Chas npr. ni chetrta dimenzija prostora, ampak je druga dimenzija (druga relativna kategorija)! Prostor npr. (vsak konkreten ali abstrakten prostor) je opredeljen ali umeshchen med 0 in ? prostora, med brezprostornost in vserazsezhnost. ...
Opomba*3: Vse kategorije so relacijske oz. relativne (v odnosu med seboj in v odnosu do osnovne ali sumarne kategorije so dinamichno sovisne). Tako je npr. dandanes nadvse aktualna Einsteinova relativnost prostora in chasa, le dveh dimenzij ali kategorij, kakor hochete, vendar so vse kategorije ali dimenzije analogno relativne oz. sovisne. Dimenzije oz. kategorije ter njihove modalitete so pojmovane shematsko, tj. kot racionalno reduktibilna (zozhena) dejstva zavesti. "Absolutnost" kategorialnih antipodov je relativna! (Dosledno bi jo moral oznachiti, kot "pogojno absolutno", "absolutno simbolichno", z narekovaji.)
Problem socialne veljavnosti vsakokratnega miselnega sistema – vladajochega nachina mishljenja obchestva (njegova konfliktnost) ni reshljiv na chistorazumskem nivoju zavesti. To je namrech vprashanje pragmatichnoracionalne zavesti: kateri je socialno dominantni sistem mishljenja, kakshna bo prevladujocha nazorska opreedelitev (vprashanje mochi, ne razuma).
 
 
 
Poimenovanja sedemnivojske strukture
 
niso bistvena, so zadeva konvencije, relativno se spreminjajo,
vendar to velja za poimenovanja in ne za njih pomen.
Sedemnivojska struktura zavesti kot kompleksni simbol ostaja
to, kar ona v bistvu je, tudi che posamezne njene nivoje
narobe poimenujemo. Lahko rechemo, da je ta struktura
arhetipska za ljudi vseh chasov. Poimenovali jo bodo po
svoje, a tezhko bo kdo trdil, da ni zhe v nekaj variacijah
dovolj oznachena, da jo lahko razpozna vsak um. Je torej
neposredno preverljiva! Po izvoru pa je, morda bi tako
lahko rekli, proizvod razuma, kar bi lahko veljalo do
petega nivoja, naprej pa je, tako bi lahko zopet rekli,
slutnja uma. Ravno dejstvo, da razum lahko konstruira
kategorizacije poljubno, v principu, kolikor hoche in
kakor hoche, kazhe, da mu ne gre zaupati. Lahko domnevamo,
da zapade v konstruktivizem, ker nima sebe presegajoche
dolochenosti v sebi, to je, na svojem nivoju. Tu se
sklicuje na intuitivno utemeljitev, ki jo seveda pripishe
sebi. Pa to niti ni tako problematichno, pach pa to postane
takrat, ko vidimo, da s tem, ko svojo nadracionalno
pogojenost racionalizira in s tem osiromashi, omrtvi.
 
Nivojsko zaporedje simbolizira poglabljanje vase, v
bistvo sebe, to je, od elementarnega do transcendentnega
nivoja (na primer). Che pa hochem izraziti – simbolizirati
duhovno rast ali velichanje sebe (sebstva svojega),
samozavedanje bistva ali osvobajanje ovojev dushe (na
primer), jih moram navesti obrnjeno in jih brati hkrati
tudi od spodaj navzgor, tako kot je to ustaljeno pri
simbolu krizha. A tako je to le predstavno simbolno
(grafichno), v resnici se molitev – komunikacija
(meditacija) zachenja spontano, to je, iz zhivega zhivljenja
in se spontano preliva po nivojih vrojene strukture uma,
do tja, ko rechemo, da dosezhe transcendentno (sfero). Vsako
deduktivno in nasprotno, induktivno shabloniziranje je le
trivialna razlaga analitichnega razuma nechesa, chesar ne
more doumeti.
 
Krizh je celostni simbol, ki simbolizira prekrizhano
vertikalno in horizontalno strukturo (dejstev) zavesti
na nivojih njene rasti, to je, od chutnega do duhovnega
ali pa na primer v sedmnivojski strukturi od elementarnega
do duhovnega nivoja. Na intuitivno umskem nivoju
(tretjem oziroma sedmem) pa dejstva zavesti transcendirajo,
drugache bi rekli, se zlivajo (prezhemajo), "v Njem
so eno".
 
Nadaljnja spekulacija razuma je celotna matrica trikrat
sedem polj in le tezhko bi nashli katerikoli jezik,
katerikoli nachin izrazhanja, ki bi nedvoumno (nehomonimno)
poimenoval tako razlikujocha se polja dejstev nashe
zavesti, za katera pa z gotovostjo vemo, da so, ne da bi
jih natanchno poimenovali. Tu je simbolno izrazhanje
alegorichno poetichne zavesti neulovljivo, nepojmljivo.
Vendar, ko razum to stori, namrech, ko deshifrira strukturo
zavesti, ko skonstruira matrico pomenov, dobi lazhni
obchutek ali morda preprichanje, da sedaj razume Vse. Pa
ne razume in ne more razumeti Boga, ne more razumeti vech
in globlje, kot je njegov domet (domet petega nivoja).
Kaj lahko pa razum vse zhivo, razum presegajoche omrtvi,
razchleni, shematsko dolochi – razporedi, in tako bi
rekel, da pokvari nekaj, kar je zanj le nedostopno, za
druge nivoje pa svetlo – sveto. Razum torej ezoterichnega
teksta ne more dojeti, lahko pa ga po svoje razume,
vendar to je resnichno res velik redukcionizem njegovega
celotnega pomena.
 
Zato je za globlje dojemanje dejstev zavesti najbolje,
da tako shematiko chimprej pozabimo, ker nas bo samo
motila in blokirala na svojem chetrtem ali kvechjemu petem
nivoju. Shestega in sedmega nivoja ne bo nikoli razumela,
kvechjemu ju bo racionalizirala. Za spodnje nivoje pa bi
lahko rekli, da jih razume, ne pa chustvuje, zhivo chuti
ali elementarno dozhivi.
 
Trinivojska (vertikalna) struktura zavesti je globlja, bolj zhiva,
neposredna, zavest vodi v neskonchnost nje bivanja. Na koncu
pa velja tudi zanjo, da je po formi shematska in zato toga
in tudi nje se velja osvoboditi, a le v vsej njeni shematskosti
in sterotipni shablonskosti. Njene zhive variacije so neizchrpne.

 

 
NEKAJ VARIACIJ TRINIVOJSKE STRUKTURE
(shematsko, ekspresivno)

najprej ekspresivno:

svet zemeljski
duhovni svet duhovni
nebo nebeshki
   
ali:    
telo

telo -

prvi ovoj dushe
duh

duh -

drugi ovoj dushe
dusha

um -

tretji ovoj dushe

 

ekspresivno -

shematsko:

prvi ovoj dushe -

chutno predstavni (chlovek)

drugi ovoj dushe -

nadchutno duhovni (chlovek)

tretji ovoj dushe -

transcendentno bistveni (chlovek)

 

she naprej ekspresivno:

prizemljen bivanje rast
z duhom ozharjen duhovno bivanje duhovna rast
vechno zhiv bozhansko bivanje bozhanskost
     
rojen rojen
drugorojen duhovno rojen
edinorojen iz iskre boga (uma) rojen, iz sebstva sebe, bistva svojega
   
rojstvo ljudje ste
duhovno rojstvo ste vech kot to: duhovna bitja ste
vechno zhivljenje (neumrljivost) in vech ste: bogovi ste
   

rojen

rojen telesno -

sin chlovekov

prerojen

duhovno rojen -

sin duha

nesmrten

edino rojen -

sin boga

 

stopnjevano:

sin chlovekov Sin chlovekov
duh sveti (svetli) Sin Duha svetega
bozhji sin v Njem Sin Ocheta Boga
   
sin chlovekov Sin Chlovekov
sin Duha Sin Duha
sin Boga Sin Boga
   
hrana telesna  
duhovna hrana, hrana duha  
bozhanska jed, jed za Boga  
   
luch intelektualni preblisk
svetloba Duha duhovna osvetlitev
vednost Boga bozhansko razsvetljenje

 

znakovno:

beseda chrka
duh besede duh chrke
Bozhja beseda (Logos) bozhanski navdih
   
pismo  
v duhu pisma  
sporochilo Boga  
   
zakon znamenja
duh zakona (vrednote) pomeni
razodetje bozhjega bistva bistva
   
resnichno  
resnichno resnichno (dvakrat resnichno)  
absolutno resnichno  

 

shematsko:

prva resnichnost chutna
druga resnichnost duhovna
gotovost intuitivna
   
predstave, pojmi razum
ideje, vrednote, dojetja neposredna dejstva zavesti
intuicije sintetichni (celostni) um
   
zakoni  
vrednote  
razodetja  

 

zopet ekspresivno:

oko ochi
duhovno oko duhovne ochi
srce (uma) um srca
govor besed vsakdanjih
notranji govor, neposredni (po)govor
notranji nagovor

 

ekspresivno - shematsko:

govor beseda
notranji glas duh besede
praglas slutnja uma

 

zopet shematsko:

predstavni, konvencionalni, pojmovni svet
simbolno alegorichni svet
transcendentni svet
 
jezik, govor  
notranji govor  
apriorna vednost praspomina  
   
chuti, razum predstave, pojmi
dejstva zavesti (duha) ideje, vrednote, dojetja
slutnje uma umske zaznave, intuicije uma
   
chas  
trajanje  
abs. sochasnost ("vechnost")  

 

komunikacija preko simbolov
neposredna komunikacija duha z duhom
meditativna komunikacija s transcendirajochim v sebi

 

Kot zhe poprej recheno (pri sedmerni nivojski strukturi),
niso bistvena poimenovanja, le ta skoraj neomejeno
variirajo, se relativno spreminjajo, vendar to velja za
poimenovanja in ne za njih pomen. Kaj pa che pride do
zamenjave nivojev v dejanskem pomenu (ne le poimenovanju)?
O tem je tezhko razpravljati, ker se bomo vedno
vrnili na problem pomena in njegovega oznachevanja, iz
njega skorajda ne moremo. A je vendarle bistvena neka
zamenjava ali pa recimo drugachno pojmovanje nivojske
strukture, v kateri sta (po moje) zamenjana drugi in
tretji nivo. V tem primeru je trinivojska struktura kot
kompleksni simbol nekaj povsem drugega. Naj skusham ta
problem vseeno nekoliko naznachiti. Zamenjava nastopa
tako, da se nivo duha pojmuje dejansko, za nadrejenega
transcendentnemu nivoju. Primer:
 
shematsko: stopnjevano pravilno:
chlovek chlovek
transcendirajochi chlovek duhovni chlovek
duhovni chlovek transcendirajochi chlovek
   
ekspresivno: stopnjevano pravilno:
telo telo
dusha duh
duh dusha

 

Pomenska zamenjava nivojev pomeni, da je ta dosledna, to
je, v vseh variacijah triade. Poimenovanja slede tej
zamenjavi in se njej primerno modificirajo. Vendar se
sedaj ne bom prevech ukvarjal z njo, saj je dovolj pogosta.
Naj skusham naznachiti, kaj ona pomeni (zame). Lahko
bi trdil, da blokira nivojsko poglabljanje vase na
nivoju duha, v bistvo sebe ne more, moch duha ji zapre
pot. Pomeni, da duha velicha, dusho manjsha. Zmanjsha iskro
uma, individualnost sebe, sebstva svojega tako, da tega
izrechi ni mogoche. Povelicha pa moch duha, chlovekov duh in
moch chloveka. Vendar s tem problemom sem se podrobneje
ubadal v neki drugi knjigi – Traktatu o svobodi.
Smisel uporabe (shifriranja in deshifriranja) kompleksnih
(celostnih) simbolov ali pa le sestavljenih simbolov
neposrednih dejstev zavesti (vrednot na primer) je le v
tem, da vrednote simbolichno naznachi, ("opishe") izrazi,
tako in toliko, da te izsilijo ali vsaj omogochajo tako
dojemanje, ko one dejansko zazhive v horizontalni smeri
od spoznavne (razpoznavne) preko etichne do estetske
komponente zavesti, in hkrati, kar je she bolj pomembno,
da zazhive v svoji rasti, prehajanju, prezhemanju po
vertikalni osi trivialne strukture zavesti!
 
V nekem drugem jeziku pa bi rekli takole:
Smisel dushe (zavesti) je,
da se ona shiri, poglablja, velicha;
da zhivi svoje lastno zhivljenje;
da znova in znova preverja
svojo minljivost – neminljivost.
Ona mora uresnichiti samo sebe.
 
Tako je pomenska struktura knjige razchlenjena, tako kot jo
lahko razchlenim sam. Che sem morda prihranil vsaj nekaj
truda kakemu analitiku, pa cheprav bi s tem pochetjem kaj
lahko prizadel samovshechnost razumnika v njem, sem zhelel
le poudariti omejenost in nezadostnost analitichnega
pristopa k ezoterichnim tekstom. Trdim namrech le, da jih
je mogoche brati globlje kot razumsko. Z analizo pa nisem
prichel shele sedaj, z namenom, da dopolnim Spremno besedo
knjige. Z njo sem ves chas obremenjen, lahko bi rekel, da
vchasih obseden. Morda je edini nachin, da se je osvobodim,
ta, da jo zapishem. Sedaj, ko to pishem, pa se mi zdi, da
sem ne sodi, da je knjigo mogoche lepshe in globlje in
svobodneje brati brez te razchlenitve in brez one, ki je v
spremni besedi knjige, tudi.
 
Morda spada ta tekst v Neke vrste metafizichno estetiko,
to je knjigo, ki jo pishem in jo morda kdaj vendarle koncham,
natanchneje, dopolnim tisto iz leta 1973.
Morda pa je ta tekst primernejshi za neko chisto drugachno
knjigo, njen naslov bi lahko bil Estetika neke vrste.
Eno poglavje v njej bi se lahko konchalo nekako takole:
 
"Chloveshka bitja so res chudna vrsta bitij,
so bitja, ki spadajo predvsem v vrsto radovednih bitij,
pa taka, ki spadajo bolj v vrsto nravnih bitij,
in she taka, ki she najbolj spadajo v vrsto obchudujochih
bitij.
 
Predvsem pa se je treba odlochiti o tem:
je chlovek umno bitje, bitje uma,
je bitje iz vrste umnih bitij ali le bitje iz vrste
serijskih bitij?
 
Tisto pa, ali je (predvsem) homo politicus
ali animal racionale
ali homo faber
ali homo militarius
ali homo religiosus
ali homo estetiticus,
pa pustimo racionalistom, ideologom, teologom,
oziroma religijski, politichni, ekonomski, znanstveni,
militantni zavesti ali natanchneje: propagandi in
propagandistom, inzhenirjem dush in duhovnim vodnikom."
 
A bilo je zaman, vse to izmikanje namrech. Sedaj, ko sem
s samozagovorom konchal, se me loteva chuden nemir, mochno
se mi zdi, da se tudi tej dopolnitvi spremne besede
nisem mogel upreti. She preden se je zdanilo, sem se
tretjich odlochil za izdajo, izdajo knjige Janezovo razodetje.

 

Ljubljana, aprila 1993

 

 

_______
Opombe:
– Oznacheno besedilo je iz knjige Janezovo razodetje ali O treh vrednotah (v primeri s tekstom iz knjige v izdajah iz leta 1986, 1990, 1994 so spremembe minimalne). [Celotna knjiga je kompleksno sovisno sporochilo. Alegorije so v bistvu shifrirano dozhivetje,  ni jih lahko deshifrirati; sporochilo, razdeljeno  na posamezne zgodbe, pa je nekoliko lazhje.]
– Sporochilo Janezovega evangelija je po bistvu gnostichni tekst. Pisal (ali prepisal) ga je gnostik. Evangelij po Janezu je gnostichni evangelij. Tudi pri prepisovanju ali redakciji sv. Ireneja (Irenaeus, shkof iz Lugdunuma, Galija, c. 130-202; zdaj Lyon, Francija) je bistvo tega sporochila nedvoumno: spoznavanje boga – gnoza. Posebej pa to velja za prvo poglavje.
– Janez Krstnik ni bil le krstitelj z vodo, bil je Glasnik – uchitelj gnoze. Zgodba o Janezu Glasniku (Krstniku) – prvo poglavje Janezovega evangelija (uchenca, ki ga je Jezus ljubil) – je gnostichni evangelij Janeza Glasnika. V njem je zapisano bistvo gnoze tako, kot ga je uchil Janez Glasnik, prvi Janezov uchitelj. Za prvo poglavje Janezovega evangelija lahko torej rechemo, da je evangelij Janeza Glasnika.
– Avatarji na gori – (glej: Dopolnitev spremne besede za tretjo izdajo knjige Janezovo razodetje; Sporochilo Avatarjev na gori)
 
Morda nepotrebna opomba: Gnostichna sporochila nam sama govore, v prispodobi recheno, govore nam trikrat resnichno: prvich, kot zgodba, che jo beremo neobremenjeno; drugich, v duhu – ko gledamo z duhovnimi ochmi, lahko bi tudi rekli – z intuicijo, ker zgodba je le okvir za vrednote – neposredna dejstva zavesti; tretjich, s srcem chistim, nekateri bi rekli – s chistim umom. Vera v gnostichnem tekstu (navadno ali vechinoma) pomeni gotovost iz spoznanja, je gotovost intuicije uma, drugache recheno: intuitivna gotovost je vednost, gotovost, ki govori sama zase.
Tezhko bi zase dejal, da sem veren, prej, da sem rojen skeptik, da nichesar ne verjamem, she sebi samemu ne. »Najtezhje je verjeti sebi – samemu.« Svoji intuiciji, che hochete. 
Metafiziko imam raje kot filozofijo; hermenevtika je chudovita metoda; gnoza pa je skrivnostna, skoraj nedoumljiva. Bistvo gnoze je vednost iz spoznavanja (ne vere), ta vednost je chudezh. Sam se venomer znova chudim temu, kar presega chlovekov razum, in daje spoznanju posebno gotovost. (Op. avt.)
 
 
 
_______________
P.P.S. (pojasnitev opomb)
Kasneje sem velikokrat premishljeval, se pravi, misel se mi je znova in znova vrachala k pomisleku o naslovu knjige Janezovo razodetje. Sem brez potrebe shifriral tudi naslov, ali nisem s tem povzrochil samo nepotrebne zmede? – seveda ne pri gnostikih. Danes bi bil naslov verjetno drugachen; she vedno sem v dvomu, pa ga bom navedel tudi v razlichici. Deshifriran naslov knjige je: Janezov gnostichni evangelij, tega poglavja pa Gnostichni evangelij Janeza Glasnika. Celoten Janezov evangelij je namrech gnostichni evangelij (edini med shtirimi kanoniziranimi – pravilneje petimi), in vsebuje dva evangelija. Prvo poglavje v Janezovem evangeliju je: Gnostichni evangelij Janeza Krstnika.
 
Zaman bi se trudili, che bi hoteli iz preostalih treh priznanih evangelijev (Markovega, Matejevega in Lukovega) razkriti gnozo, to je bistvo uchenja Jezusovega (njegov nazor – kaj je Nazarenchan pravzaprav uchil, po spoznanju, ne po veri). Seveda je to zhal za institucionalno cerkev nespoznana, nedoumljena ali nesprejemljiva, krivoverna trditev. Jezus iz Nazareta je gnostik – po dushi in nauku, che lahko tako rechemo. Pri prepisovanju ali redakciji sv. Ireneja (Irenaeusa iz Lugdunuma) je bistvo tega sporochila ostalo neokrnjeno – spoznavanje boga – gnoza. Se pravi, da je Irenaeus staro besedilo pomanjkljivo cenzuriral.. Posebej to velja za prvo poglavje, pri katerem je ochitno, da je poseben evangelij. S pogromom gnostikov in pozhigom njihove zhive besede je institucionalna cerkev krshchanstvu odrezala korenine, iznichila zhivo bistvo v njem. Res velika shkoda za krshchanstvo in za vso chloveshko civilizacijo. Dandanes heretichnih piscev in njihovih knjig pri nas ne sezhigajo vech, so samo na indeksu, she to neuradno, ker uradno ga sploh ni. Pa tudi nobene potrebe ni za to, zheja po njih je ugasnila. (Op. avt. Lj., 6. marca 2009)

 

________
Dosedanje objave knjige Janezovo razodetje:
– Janezovo razodetje I, Rajko Shushtarshich, 1986, Ljubljana, p 154 (raziskovalno porochilo o treh vrednotah za IS Univerze v Ljubljani, oz. samozalozhba)
– Janezovo razodetje II, Rajko Shushtarshich, Zalozhnishtvo slovenske knjige, 1990, Ljubljana, p 139, ISBN 86-7509-012-9 / CIP 886.3-97
– Janezovo razodetje III, Rajko Shushtarshich, 3. dopolnjena izd.Ljubljana, Kranj, 1994, p 151, CIP - katalozhni zapis NUK: 244886.3-821 - 886.3-79; Zbirka Fondi Oryja Pαla, Franci Zagorichnik, 39360768
– Zgodba o Pilatu, iz knjige: Janezovo razodetje, revija: Dialogi, sht. 10-11, 1988, Maribor, p 44-53
– Dopolnitev spremne besede, sklepno poglavje iz tretje izdaje knjige Janezovo razodetje ali O treh vrednotah (tretja – dopolnjena izdaja); revija Nova Atlantida - Gorenjska - revija, sht. 1-2, 1994, Kranj, p 185
Dopolnitvi spremne besede je dodano poglavje: – Racionalni (chistorazumski) nivo strukture zavesti; Ljubljana, 2001
 
Posamezni odlomki iz knjige Janezovo razodetje she v chlanku:
– Iz zgodovine lincha, chlanek, revija: Dialogi, sht.5-6, 1989, Maribor, p 89-97
– v knjigi: Traktat o svobodi ali vrednotni sistem, Zalozhba LUMI, 1992, Ljubljana (CIP 316.75 / 27992576):
Izgubljene vrednote, Sanjsko porochilo, p 44-47, Zakon mnozhice ali o pravichni sodbi, Sodba drhali ali izrek sodbe na Gabati p 141-150, CIP 316.75 / 27992576
 
Zadnja dopolnjena objava IV.: Janezovo razodetje ali O treh vrednotah /Janezova gnostichna evangelija/ ima dve novi poglavji:
– Zgodba o Judi in Simonu Petru, Revija SRP, sht. 77/78, feb. 2007, Ljubljana (el. objava: avg. 2006)
– Glas vpijochega v pushchavi (gnostichni evangelij Janeza Glasnika), Revija SRP, sht. 79/80, jun. 2007, Ljubljana (el. objava: feb. 2007)
[Elektronski vir] / - Ljubljana : Revija SRP, 2001. - (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2001, 2) ISBN 961-6109-14-6, katalozhni zapis NUK: 112727552