Knjizhnica Revije SRP

 

Rajko Shushtarshich

 

 

JANEZOVO RAZODETJE

ALI O TREH VREDNOTAH

 

JANEZOVA GNOSTICHNA EVANGELIJA

 

 

 

Pogum Revije SRP 2001/2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP

/na iternetu/:

Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /,

zavod za zalozhnishtvo na podrochju

kulture in umetnosti, Ljubljana

 

e.m. urednishtvo@revijasrp.si

i.a. http://www.revijasrp.si

Naslovnica: Jozhe Spacal: luch, 1994

Urednishtvo:

Rajko Shushtarshich – odg. urednik

Ivo Antich – lektor in korektor

 

CIP – Katalozhni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana

228.07

SHUSHTARSHICH, Rajko

Janezovo razodetje ali O treh vrednotah [Elektronski vir]

/ Rajko Shushtarshich. – Ljubljana : Revija SRP, 2001. –

(Pogum Revije SRP, ISSN 1408–9254 ; 2001, 2)

Nachin dostopa (URL): http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2001-2/pogum8i.htm

ISBN 961–6109–14–6

I. Shushtarshich, Rajko glej Shushtarshich, Rajko

112727552

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Janezovo razodetje

ali

O treh vrednotah:

resnici,

svobodi,

ljubezni,

in njihovem transcendiranju

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vsebina

 

Janezovo razodetje

Zgodba o Pilatu

Zgodba o Judi in Simonu Petru

Glas vpijochega v pushchavi

Spremna beseda

Dopolnitev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IZ VSEBINE JANEZOVEGA RAZODETJA

kot mogocha orientacija: kaj vsebina razodetja lahko je

 

 

Vse njegovo razodetje je prezheto z vsebino:

 

o Bogu,

o ljubezni,

o svobodi poti njegove,

o resnici.

 

Lahko bi rekli, da je to vsa vsebina razodetja.

 

 

 

Na nekoliko konkretnejshem nivoju simbolike razodetja pa bi lahko

govorili o tejle vsebini:

 

1 – o Besedi – o chloveku – kaj je chlovek? – kje je njegov dom?

– glas vpijochega v pushchavi

2 – ognjeni krst gorechnosti – svetishche treh dnevov njih 

3 – che prerodish se v vodi ochishchenja – sin, rojen iz Duha

– je vechno zhivljenje v tebi? – edinorojeni sin Bozhji – let dushe

– krst z Duhom

4 – zanj ni sovrazhnih rodov, narodov – o chudezhu, ko bi videl

chlovek chloveka – krvava zhetev – oni trgujejo z Bogom

5 – vrata do chloveka, so zaprta? – o trajanju sochasnem, chasu

praznem – On je iskal chloveka vztrajno – o slavi ljudi – o duhu chrke

– zakonu zhe mrtvem

6 – o hrani duhovni – zhivljenju sveta – krik – o zhrtvi Njegovi

– o neumrljivem v vas

7 – o samoti njegovi – sovrashtvu sveta – o pravichni sodbi

– zakon mnozhice, drhali

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

 

17

19

 

 

23

 

27

 

 

31

 

37

 

 

 

 

8 – nemoch drhali – o prichevanju iz sebe – suzhnji tega sveta

– On je sam sebi resnichno resnichen – duh resnice osvobaja

– iz ocheta zhelje rojeni – chas je blizhina Bogu

9 – chlovek s poslanstvom – da bi mi videli – ko chlovek noche videti,

ko videl bi lahko

10 – vrata – dela, ki prichajo – notranji glas govori: Bogovi ste!

11 – bolezen kot sporochilo – o sochutju – o trpljenju zhivih – mrtvih ni!

– krst zemlje groba –  prerokba

12 – znamenja slovesa – o zgledu Njegovem – beseda slovesa

– glas vpijochega v pushchavi

13 – milost preizkushnje Njemu – zadnja vecherja Njegova

– slovo, vojvoda tega sveta izide iz Njega – ni ista izdaja vsakogar

v vsakem – izdaja je umiranje, z njo v vsakem nekaj umre

14 – opogumi jih – poslanca v njih jim izprosi – Sebe razodene

– mir svoj jim daje

 

15 – ostanite v meni! – besede moje so v vas – hlapci

– imenoval sem vas prijatelje

– izvolil sem vas – ko vas svet sovrazhi – prichujte o delih

– korak, ki lochi nas – vasha dela niso majhna

16 – izobchijo vas iz shodnic svojih – slovo Duha sinu –

o Duhu resnice – resnici vishji – o sodbi – zhalost premeni v radost,

v rojstvu je zhalost – o govoru v prilikah, alegorijah – o njih dvomu

– On ni sam

17 – molitev Njegova – z duhom zaznamovani, tujci v svetu

18 – rajski vrt –izpolnitev – Juda je moral v vrt – temni pohod

– vratarica – mraz, sivina v dushi Simona Petra – On je govoril svetu

jasno, chisto in javno – dialog Njega s Pilatom – Pilatova razsodba,

prva – sodba vishjih duhovnov – sodba drhali

19 – muke Pilatove, njegov dvom, strah njegov – nemoch Pilatova

– izdaja Judov – Golgota, Mrtvashka glava, vechna pot v vechnost

– izrek sodbe na Gabati – simbol: dvojni krizh – On poravnal je

dolg svoj chloveka sinu – trupla na Golgoti: okras grozi chloveshtva

– grob nov: rana zemlje

20 – mir na vrtu – grob gleda – dva uchenca stopita v grob

– nista se vech bala smrti – Jezus se razodene Magdaleni:

hrepenenje je glasba vechnosti, je pot – po smrti stopil je v sredo njih

–drugich stori to chez osem dni – je Tomazh tipal Boga? – chuti varajo

21 – shibka je bila vera njih – razodene se Jezus pri morju Tiberijskem

– zadnja jed: O njih in o lovu – tri vprashanja Simonu Petru

– Petrov sum v ljubezen – Janezovo razodetje – Janezova oporoka

 

 

 

 

 

42

 

 

47

 

50

54

 

59

 

65

 

 

71  

 

 

75

 

 

 

78

 

 

 

81

83

 

 

 

89

 

 

 

 

95

 

 

 

100

 

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

JANEZOVO RAZODETJE

 

  

        

1.1                   V zachetku je bila beseda,

                        in Beseda je bila pri Bogu,

                        in Bog je bila Beseda.

2                      Ta je bila v zachetku pri Bogu.

                         

                        V zachetku je bilo vse,

                        in vse je bilo v vsem,

                        in vse je bilo sαmo Vse.

                        Vse je bilo v zachetku sαmo v sebi.

                         

                        V zachetku je bil Absolutum,

                        in ves Um je bil v njem.

                        In Umu je bila to beseda:

                        za vse in nich.

                        Vse in Nich je bilo v zachetku v Njem.

                         

                        V zachetku je bil Bog,

                        in Bog ni bil le beseda,

                        ker je bila beseda she vsa v Njem.

                         

3                      Vse je po njej postalo,

                        in Nich ni brez nje postalo;

                        kar je postalo.

                         

4                      V njej je bilo zhivljenje,

                        in zhivljenje je bilo luch ljudem.

                         

5                      In luch sveti v temi,

                        in tema se je ni polastila.

                        Sedaj luch sveti v temi,

                        in tema se je nje polastila.

                        In Nich pravi: luch je zaradi teme,

                        in tema se je polastila luchi,

                        in tej temi se pravi chlovek.

                         

                        In pravi on:

                        na zachetku je bil Nich,

                        in da je On prva beseda,

                        da ta je bila v zachetku,

                        v Nichu.

                         

1.6                   Nastopil je chlovek,

7                      prishel je na prichevanje,

                        da pricha za Luch,

                        da bi verovali po njem.

                         

8                      On ni bil Luch,

                        on prishel je, da pricha za Luch.

9                      Luch razsvetljuje vsakega chloveka,

                        tako je pricheval Janez,

                        je zhe prihajala na svet,

                        a svet je ni spoznal.

10                    Svet je postal po njej,

                        a svet je ni spoznal,

                        spoznal je ni chlovek.

                         

11                    V svoj dom je prishel,

                        a svojci ga niso sprejeli vase:

                        v sebi ga niso spoznali.

                         

12                    Ti pa, ki so ga sprejeli,

                        so spoznali;

                        da oni so to, kar so iskali,

                        Iskra bozhanska, otroci Boga;

                        sprejeli so ime njegovo;

13                    ti, ki se ne vidijo:

                        rojene iz krvi in mesa,

                        po volji duha mochi;

                        ti vidijo, da so le:

                        utrinek bezhen,

                        njega iskra,

                        iskra Boga.

                         

14                    In Beseda je postala simbol iz mesa,

                        in je bivala med nami,

                        dokler nismo videli slave njene,

                        polne milosti resnice po Njem,

                        ki poslal ga je Oche.

                         

                        In Bog je postal le beseda, simbol;

                        polnimo jo s pomeni praznine,

                        vseeno je, katera beseda je to,

                        pomen njen:

                        ostaja

                        isti.

 

                        In beseda je postala posoda,

                        posoda je prazna,

                        prazni smo mi;

                        globoko v praspominu, prichevanje ostane.

                         

1.15                 Janez prichuje zanj, kliche, govori;

                        zaman.                         

18                    Boga ni nikoli nihche videl,

                        edinorojeni Sin ga je oznanil,

                        On je v narochju milosti Njega;

                        ga je On videl?

                         

17                    Beseda je zopet postala polna po Njem,

                        polna milosti in resnice;

                        po Mojzesu je bila dana postava,

                        postala je zakon;

                        milost njegove ljubezni pa je postala resnichna,

                        po Njem, po Jezusu Kristusu.

                         

16                    In od polnosti Besede njegove,

                        smo mi vsi sprejeli,

                        nje milost za milost,

                        ljubezen za ljubezen.

                         

19                    V Betanijo onkraj Jordana,

                        kjer je Janez krshcheval in pricheval,

                        so poslali Judje iz Jeruzalema duhovne in levite,

                        naj vprashajo ga:

                        Kdo si ti?

                         

20                    On: Jaz nisem Kristus.

21                    Judje: Kaj si ti? Si prerok ti?

                        On: Nisem.

                        Judje: Zakaj si prishel? Si prishel, da bi prerokoval?

                        On: Ne. Nisem zato prishel.

                        Judje: Kako si prishel? Si prishel, kot je Elija odshel?

                        On: Nisem. Nisem tako prishel.

22                    Reko mu torej Judje: Povej, kdo si, kaj pravish

                        sam o sebi,

                        da damo odgovor tem, ki so nas poslali.

23                    On: Jaz sem, ki sem; a vi niste.

                        Jaz sem “glas vpijochega v pushchavi:

                        Poravnajte pot Gospodovo” v sebi,

                        kakor napovedal vam je Izaija prerok.

                         

1.24                 Judje farizeji mu ochitajo tako:

25                    Krshchujesh, prichujesh, prerokujesh;

                        a nisi Kristus, ne Elija, ne prerok.

26                    On: Jaz krshchujem z vodo.

                        moj jaz krshchuje z vodo;

                        sredi vas pa je ta, ki ga vi ne poznate,

27                    On, ki gre za menoj,

                        sem jaz le senca njegova,

                        On krshchuje z Duhom svetim.

28                    To se je zgodilo v Betaniji,

                        onkraj Jordana,

                        reke ochishchenja,

                        kjer je Janez pricheval sebi:

                        Na vprashanje njih jasno: Kdo si? Nisem odgovoril.

                        Rekel sem: Jaz nisem Kristus, in kako se mi je mudilo,

                        zakaj sem moral rechi tako?

                        Saj ne bi razumeli, che bi jim rekel resnico,

                        vendar razlog to ni, da bi jo utajil.

                        Saj me niso vprashali: kdo jaz nisem?

                        In kdo sploh tako vprashuje?

                        Vedel sem, kaj so hoteli vprashati,

                        vprashanja so oni postavljali pravilno,

                        pravilneje bi ne mogli.

                        In potem sem she rekel:

                        Med vami je,

                        sredi vas je, ki ga vi ne poznate.

                        Che to sem lahko rekel,

                        in che so to razumeli,

                        bi lahko povedal vso resnico,

                        resnica je bila poslanstvo moje.

                        Njega nisem utajil, a v sebi sem ga utajil,

                        in to ni bila resnica, resnica je vsa,

                        ali pa ni resnica.

                        Jaz krshchujem z vodo;

                        voda je tako mehka in chista;

                        ona valovi drugache kot misel,

                        ona ochisti za pot,

                        na kateri vidi duhovno oko:

                        svoje oko, kot oko tujca, ki ne vidi.

                        On pa je krstil z vodo zhivo zhivljenja,

                        s studencem, ki teche v vechno zhivljenje;

                        in z ognjem,

                        in z zemljo,

                        z vetrom,

                        in z etrom.

                         

1.30                 On je bil tu dalech pred menoj,

                        in je oznanil pot,

                        in resnico,

                        in milost ljubezni, ki prejeli smo jo vsi po njem.

                        In On je oznanil:

                        che verujesh po Bogu v sebi,

                        si ga videl?

                        Si videl iskro njegovo v sebi?

                        Che verujesh po drugem,

                        ga je videl on?

                        In ti mu verujesh,

                        ti je tako lazhje verjeti?

                        Bosh lahko kdaj videl sam?

                        Chemu se chudish, chlovek,

                        le chudezhem?

                        Kako lepi so chudezhi, che jih vidish v sebi,

                        po sebi si chudezh.

                        Che Boga nihche ni videl,

                        a vseeno verujesh, je chudezh.

                        Odkod tvoja vera,

                        che ni preprichanost tebe, preprichevanje sebe,

                        je nekaj vech;

                        je slutnja v tebi?

                        Kaj ni bistvo vere chudezh,

                        che sam verujesh sebi,

                        v sebi,

                        globoko iz sebe,

                        iz vednosti svoje,

                        vednosti praspomina?

                        A mishljenje je chudno,

                        samo po sebi je chudezh,

                        in umiranje vednosti je,

                        in zgodba je le njen okvir,

                        okvir senc,

                        simbolni prikaz nje je.

                        In jaz sem le senca Njega.

                        On je bil prej, kakor sem jaz bil,

                        On je bil tu, ko jaz nisem bil.

                         

                        Tako je pricheval Janez resnico o sebi prvi dan;

                        in vedel je, da se bodo sestali Avatarji na gori.

                        Tezhko je prichati resnico Janezu,

                        a uchenec, ki ga je Jezus ljubil, jo je vendarle prichal.

28                    To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana,

                        reke ochishchenja, kjer je Janez krshcheval.

1.29                 Drugi dan je chakal Njega, in ko ga je ugledal,

                        da gre k njemu, je vzkliknil:

                        O glej, Jagnje Bozhje, ki gre, da prevzame grehe

                        tega sveta! Prishel si, da mi odvzamesh greh moj, sveta.

31                    Prishel si, ti, ki sem te utajil, jaz te nisem priznal.

                        In rekel sem, da prihajash za menoj, da ti prihajash drugi.

                        To rekel sem jaz, ki sem prishel prichevat resnico,

                        ochishchevati jo, jo z vodo izmiti, da se ona razodene

                        chista Izraelu; sem zato prishel, da bi jo zatajil?

32                    In pricheval je Janez uchencema svojima:

                        Videl sem Duha njegovega,

                        da prihaja, ko golob z neba,

33                    a jaz ga nisem poznal,

                        nisem ga hotel poznati.

                        On pa, ki je mene poslal,

                        mi rekel je:

                        To tvoje je poslanstvo:

                        Na komer bosh videl, da njegov Duh je ozharjen z Njim,

                        on ves je z Duhom prezhet; ta krstil bo z duhom

                        svetlim,

                        posvechal bo s svetim; ta je; On je.

34                    To videl sem; in prichujem, da je On Sin Boga;

                        in On me je krstil z duhom svojim,

                        in jaz sem njega posvetil v resnico mojo.

                         

35                    Tretji dan je bil Janez poslednjich z uchencema svojima,

                        ko ugledal je Njega.

36                    Pogledal ga je, pogled njegov bil je prosech in otozhen,

                        govoril je, a uchenca tega nista she slishala. On pa je shel

                        mimo.

                        Slishala sta le, kako jima je rekel:

                        Glejta, On je Jagnje Bozhje, On vama bo pastiroval.

                        Ta dan se je Janez odrekel dveh uchencev svojih,

                        ki bila sta mu najbolj ljuba.

                        Zhaloval pa je Janez za njima,

                        in zhaloval je Janez, ker On je shel mimo njega.

                         

37                    Eden od uchencev pa je slishal vse, in prichal je:

                        Stali smo ob slovesu, Janez Krstnik, in midva,

                        uchenca njemu ljuba; midva sva slishala vse,

                        in trgalo nama je srce, a odshla sva, za Njim.

38                    Ugledal ju je, preden se je obrnil;

                        videl ju je,

                        videl je njuno senco,

                        videl je njuno srce;

                        vprashal ju je: Kaj ishcheta?

                        Onadva odgovorita: Dom tvoj,

                        kjer stanujesh, ishcheva.

1.39                 On: Pridita in poglejta.

                        Prishla sta in videla, dom njegov v narochju Boga,

                        in tisti dan sta bila pri Njem, potem sta pozabila.

                        Bilo je to okoli desete ure tistega dne. In tako je bilo

                        z vsemi uchenci njegovimi, razen z enim;

                        vedno je tako, da je z enim drugache.

40                    Drugi od uchencev, ki sta shla za Njim, ko sta videla to,

                        o chemer je pricheval Janez, je bil Andrej, brat Simona Petra.

41                    Ko odshla sta uchenca za njim, je zhalost v njiju preshla

                        v radost prichevanja, da nashla sta Mesija; kajti onadva

                        sta iskala uchitelja najvechjega, Mesija sta iskala zhe, ko

                        tega she nista vedela. Vendar eden od njiju Janeza,

                        uchitelja svojega do tega dne, ni tako zlahka pozabil kot

                        drugi, ki hitel je k svojemu bratu, da sporochi mu

42                    vse in pa to, da nashli so Mesijo. Njega pripelje k Jezusu.

                        Ko ga Jezus pogleda, mu reche:

                        Trd si kot Skalnik, Simon, sin Jonov, ime ti bo Kefa

                        (po nashe Peter).

43                    Ko je hotel Jezus zhe oditi v Galilejo, najde she Filipa

44                    iz Betsaide; in reche mu: Pojdi z menoj!

                        Tudi Filip je shel, ne da bi se obotavljal,

                        tudi Filip ni mislil na Janeza, svojega uchitelja

                        do tega dne.

45                    In tako so Janeza zapushchali njemu zvesti uchenci, ker

                        oni so hoteli uchitelja najvechjega, a tako je to moralo

                        biti.

                        Malo se je le zataknilo pri Natanaelu.

                        Ko Filip najde Natanaela in mu pove: Nashli smo ga,

                        Njega, ki o njem je pisal Mojzes, ki o njem so govorili

                        preroki; Jezus je iz Nazareta.

46                    Natanael pa: More iz Nazareta priti kaj dobrega?

                        Filip: Pridi, poglej!

47                    Ko je Natanael prihajal k Njemu, ga je Jezus videl,

                        in vanj je videl, in pozdravil ga je tako:

                        Glej, prvi Izraelec, v katerem ni zvijache, izdaje tihe,

                        zagnanosti stremushke.

48                    Natanael: Odkod me poznash, mar vidish vame?

                        Jezus hudomushno: Ko si bil pod smokvo, sem te videl;

                        potem pa resneje: Bilo je to, preden te je Filip poklical.

49                    Natanael: O, Rabi, ti Sin Bozhji, ti si kralj Izraelov.

50                    Jezus: Ker sem ti dejal, da sem te videl pod smokvo,

                        verujesh; in ko bosh zopet videl nebo odprto, in angele Bozhje,

                        ki se dvigajo in padajo, spushchajo do sina chlovekovega,

                        kaj bosh takrat rekel?

                        Resnichno, resnichno, dvakrat resnichno vam pravim:

                        glejte z duhom svojim, z ochmi duha, z duhovnimi ochmi;

                        in videli boste.

                         

                        In tako je bilo z videnjem vseh uchencev Njegovih,

                        za hip so videli,

                        potem so pozabili, she sebi niso mogli verjeti, da

                        videli so.

                        Hoteli so pa videti chudezhev veliko, chudezhe neverjetne;

                        da bi verjeli.

                        Z enim pa ni bilo tako,

                        vedno je tako, da je z enim drugache.

                        In mnogo chudezhev je storil, da bi videli,

                        a omenil bo uchenec, ki ga je On ljubil, samo nekatere.

                         

                         

                         

2.1                   Malo njih je vedelo, da Jezus ni bil popoln, on tezhil je

                        k temu; in ne malo nestrpen je bil, ker njegova ura she

                        ni prishla.

                        Malo njih je vedelo, da je on krstil tudi z ognjem.

                        Shodov in zhenitnin she posebej ni maral. Tudi Marija, mati

                        Jezusova, je okusila tak krst njegov, a mati kot mati,

                        kaj bi mu ona lahko zamerila; in kaj bi ona lahko videla

                        na njem, che ne to, kar je hotela, sinu popolnega,

                        ki vse mu je mogoche.

                        Na zhenitni v Kani Galilejski je Jezus mater svojo

3                      osorno zavrnil, ko mu je rekla: Vina nimajo.

4                      Kaj imash z menoj, Zhena? To ji je rekel Jezus; nich

                        takega, che bi bile besede le besede; a te so bile

                        polne: srda in jeze na mater svojo; osvestil se je tega

                        in ji zheljo izpolnil.

11                    Ta zachetek chudezhev ognjenih je storil Jezus v Kani

                        Galilejski; in je razodel slavo svojo; in verovali so

                        vanj uchenci njegovi. On pa ni bil zadovoljen, bil je to zanj

                        zachetek slab, ki potegnil bo plaz za seboj, a tako je to

                        moralo biti, njegova ura she ni prishla.

10                    Vsak chlovek daje najprej dobro vino; ko se napijejo,

                        tedaj da tisto, ki je slabshe; a ti si prihranil dobro vino

                        do sedaj. Tako je karal stareshina zhenina, ki ni vedel za

                        chudezh Jezusov, pa je nehote govoril resnico;

                        resnico o njih, ki cenili so chudezhe take, najbolj.

                        Morda pa stareshina le ni govoril po sebi sam?

2.12                 Potem je shel Jezus navzdol v Kafarnavm,

                        On in mati njegova in bratje njegovi in uchenci njegovi;

                        a ne ostanejo doli veliko dni.

13                    Velika noch Judov je bila blizu;

                        in samo takrat se je Jezus lahko napotil v Jeruzalem.

                        Navelichan chudezhev lachnih, tozhilo se mu je po domu;

                        tako mrk, zlovoljen in neuchakano nestrpen je torej

                        stopil v Jeruzalem. Hotel je zhe oditi, ker ni bila

                        she prava noch ta; prava Velika noch Judov bo shele prishla.

14                    A bil je zhe tu; v templju prodajalcev volov, in ovac,

                        in golobov; pa menjalce najde, sedeche pri mizah svojih.

15                    Zavihtel je bich,

                        iz pramenov jeze spleten,

                        iz vrvic srda;

                        in zavel je veter sovrashtva,

                        razbesnel se v vihar;

                        bil je tako mochan,

                        da je prevrachal njih mize,

                        raztresel denar;

                        ovce in vole,

                        in prodajalce njih,

                        je odneslo iz templja Salomonovega.

                         

16                    Le prodajalci golobov,

                        so odnesli jo bolje,

                        njim rekel je:

                        odnesite te ptice,

                        ne delajte kupchije iz njih,

                        ki glasniki so hishe Ocheta mojega,

                        On ne trguje,

                        ne trgujte vi z Njim.

17                    Spominjajo se uchenci njegovi,

                        da je v pismu zapisano:

                        Gorechnost za hisho tvojo me razjeda.

18                    Strah je hromosti sel,

                        in komaj so mogli Judje izdaviti,

                        iz grla suhega, iz sebe:

                        Chemu delash to?

19                    Jezus: Podrite to.

                        V treh dneh vam postavim svetishche, nadstropij treh.

20                    Judje pa so si zhe malo opomogli, dejali so:

                        Shestinshtirideset let so zidali to svetishche,

                        najboljshi mojstri sveta,

                        in ti ga postavish v treh dneh?

21                    A On je govoril gluhim,

                        prichevanja njemu ni bilo treba,

2.25                 On sam je videl, kaj je v chloveku po sebi,

                        o svetishchu telesa v njih,

                        o njih trojstvu v enem,

                        da sedaj bi jim to pravil;

                        ne, sedaj tega ni mogel.

                         

24                    On poznal jih je vse,

                        videl, do kod vidijo,

                        kaj jim lahko zaupa On,

                        kaj sedaj naj njim govori;

                        ne, sedaj jim ne bo govoril,

                        ko bo njih sedaj res resnichno v njih,

                        bodo videli.

22                    Dan, ko bo bolechina tretjich prezhela temo,

                        bo shele prishel; takrat bodo uchenci njegovi videli,

                        kaj je to On govoril o svetishchu telesa chlovekovega,

                        takrat bodo te besede Njegove ozhivele v njih.

                         

                         

                         

3.1                   Nekoliko vech je povedal Nikodemu,

                        ki bil je poglavar Judov;

                        bil pa je on chlovek med farizeji.

2                      Vendar bal se je dneva, luchi njegove,

                        upal je priti k Njemu le ponochi.

                        Nikodem se mu zaupa: Rabi! vem,

                        vem, da si od Boga prishel,

                        da si Avatar Njegov;

                        ker nihche ne more delati znamenj,

                        ki delash jih ti,

                        che Bog ni z Njim.

3                      Jezus: Resnichno, resnichno ti pravim.

                        Che se na novo ne rodish, ne vidish,

                        kraljestva Bozhjega.

4                      Nikodem: Kako naj se jaz na novo rodim,

                        ko star sem?

                        Ali morem she enkrat v telo matere svoje?

                        Ali morem, to sedaj,

                        se drugich roditi?

5                      Jezus: Resnichno, resnichno ti pravim,

                        che se ne prerodish v vodi ochishchenja,

                        in Duhu svojem, ne pridesh do kraljestva

                        Bozhjega.

6                      Kar se je rodilo iz mesa telesa, ono to je;

                        kar se je rodilo iz Duha, je duh;

                        po tem shele pridesh v kraljestvo Bozhje.

3.7                   Ne chudi se, da sem ti rekel:

                        Treba si ti je na novo roditi.

8                      Veter veje, kjer hoche,

                        in glas njegov slishish,

                        pa ne vesh, od kod prihaja,

                        in komu govori;

                        z vsakim je tako,

                        ki je rojen iz Duha.

9                      Nikodem: Kako se more to zgoditi?

10                    Jezus: Ti tega ne vesh,

                        pa si uchenik Izraelov?

11                    Resnichno, resnichno ti pravim:

                        Kar vemo, to govorimo,

                        ono govori v nas;

                        kar smo zhe videli, prichamo,

                        a prichevanje nashe se ne sprejme samo,

                        ti sam ga morash videti in sprejeti v sebi.

12                    Che ti pravim zemske stvari, in ne vidish;

                        in che vidish jih, ne verujesh svojim notranjim ochem,

                        kako bosh verjel,

                        che ti pravim nebeshke?

13                    Nihche ni stopil na nebo,

                        ki bil ni na nebu;

                        sin chlovekov je na nebu,

                        a tega on ne vidi.

14                    Che je Mojzes lahko povishal kacho v pushchavi,

                        kako bi ne mogel biti povishan sin chlovekov,

                        on tu je,

                        da raste.

15                    On je tu, da se ne pogubi,

                        kdor veruje Vanj;

                        on je tu, da bi videl rast,

                        vechno zhivljenje.

16                    Bog ljubi svet;

                        Sinu svojega, Iskro sebe, edinorojeno v Njem,

                        je dal chloveku, da se ne izgubi,

                        da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj.

                        Kdorkoli veruje, tej iskri v sebi,

                        vechnemu v sebi veruje,

                        temu, kar on najbolj je,

                        vechnemu zhivljenju v Njem.

17                    Bog namrech ni poslal Sinu svojega na svet,

                        da bi svetu sodil,

                        poslal ga je, da bi svet bil lepshi, boljshi po Njem,

                        da velicha On svet po Sebi.

3.18                 Kdor veruje vanj v sebi,

                        ta ne bo sodil, sojen ne bo;

                        kdor ne veruje svetlemu v sebi,

                        veruje temi, slabosti sebe,

                        ta se je zhe obsodil,

                        ker ni veroval v edinorojenega Sinu Bozhjega,

                        v bozhansko luch Sebe, ni veroval.

19                    Sodba pa je taka:

                        Luch je prishla na svet,

                        ljudje pa so bolj ljubili temo;

                        njih dela so bila hudobna, temna hudo.

20                    Kdor dela zlo, sovrazhi luch;

                        sovrazhi luch svoje poti,

                        ne hodi k svetlobi,

                        da ne videl bi del svojih,

                        v luchi dne, takih kot so;

                        ker nihche ne more ne videti jih,

                        che le sebe sam osvetli.

21                    Kdor dela za resnico,

                        on dela podnevi javno;

                        da razjasni se ona,

                        da razodene se v luchi, svetlobi;

                        da razodenejo se dela njegova, storjena.

                        On ve, da so v Bogu zhe storjena.

                        Kot je Bog lochil svojo temo

                        od svetlobe sebe;

                        tako bom jaz lochil,

                        izlochil zlo iz sebe,

                        da bi vi videli:

                        kaj vam je lochiti,

                        in kaj pot je,

                        kako radosten je let dushe osvobojene;

                        in kaj pad njen, z nujo obtezhene?

                         

23                    Ko je Janez opravljal poslanstvo svoje,

                        povsod tam, kjer je bilo veliko vode,

                        in ochishchene, izmite z njo resnice;

                        se mu je drugich krizhala pot z Njim,

                        v Enonu blizu Salima.

                        Ljudje so bili zhejni resnice,

                        trumoma so prihajali, se dali posvetiti.

22                    Tudi Jezus je prishel in uchenci njegovi

                        v Judejo. Prebival je tu, in krstil

                        z Duhom; po duhu uchencev svojih,

                        ker duha je bilo v ljudeh teh res veliko,

                        in zheje duhovne veliko.

                         

3.24                 Kmalu bo Janez vrzhen v jecho,

                        a sedaj bil je she tu.

25                    Nastal je prepir med uchenci Janezovimi

                        in nekim Judom, o ochishchevanju, zhe drugi.

26                    Uchenci gredo k Janezu in tozhijo tako:

                        Rabi, ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana,

                        velike vode ochishchenja; glej, vsi gredo zdaj k njemu,

                        a ti si prichal zanj.

27                    Samo opomnil jih je Janez na prichevanje svoje,

                        in dodal she:

30                    On mora rasti, jaz pa se manjshati.

                        Njemu Bog ne daje Duha na mero;

                        Njega Bog ljubi, vse mu je dal v roke:

                        vodo, zemljo, ogenj, veter in eter,

                        v Duhu ima On vse, in vechno zhivljenje vidi;

                        in Njemu nevernim bo vzel vse.

                        Ne bodo videli zhivljenja vechnega,

                        ogenj jih zhge in vechna zheja po njem;

                        naj ostane v njih vechno jeza Boga?

31                    Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi.

                        Kdor je iz zemlje, prizemljen je,

                        in govori zemske rechi;

                        le kdor je prishel iz neba, ta je nad vsemi.

32                    On pricha, kar je videl in slishal, le to pricha;

                        pa njegovega prichevanja nihche ne sprejema.

33                    Le kdor je resnichno sprejel prichevanje Njegovo,

                        je potrdil resnichnost Boga v sebi.

34                    Kajti ta, ki ima poslanstvo bozhansko Boga,

                        govori besede Bozhje, njega Duh je bozhanski.

35                    Oche ljubi Sina in vse mu je dal v roke,

                        ker njega Bog ljubi, ker njemu je Bog vse.

36                    Le kdor veruje v Sina Boga,

                        vidi vechno zhivljenje, vechno ljubezen;

                        Kdor ne veruje Sinu Boga,

                        veruje v vechno trpljenje sebe,

                        v vechno jezo Boga v sebi.

                        Naj ostane ta vechno na njem?

                        In ko se je to zgodilo, je Jezus odshel iz Judeje.

                         

                         

                         

4.1                   In ko se je to zgodilo, je Jezus odshel iz Judeje;

3                      odshel je zopet v Galilejo, chakalo ga je poslanstvo

                        njegovo.

                        Da on ni vech Jud,

                        da zanj ni vech sovrazhnih rodov, narodov,

                        to jim pokazati je Jezus moral, kot chudezh,

                        che videli ga bodo?

4                      Moral je torej iti skozi Samarijo.

5                      Prishel je do samarijskega mesta Sihar,

6                      k studencu, ki ga je dal Jakob Jozhefu,

                        sinu svojemu.

                        Truden od poti svoje, sede k studencu.

7                      Nashla sta se sama z zheno iz Samarije,

                        ki prishla je zajeti vodo iz studenca Jakobovega.

8                      Prosi jo Jezus: daj mi piti te vode.

9                      Samarijanka: Kako prosish ti, ki si Jud,

                        mene, ki sem zhena samarijanska;

                        naj ti dam piti?

10                    On: Daj mi piti,

                        kdor pozna dar Bozhji, ne odreche proshnje zhejnemu;

                        kdo mu bo dal zhivo vodo zhivljenja,

                        kdo ve za studenec, ki teche v zhivo zhivljenje?

11                    Ona: Imash ti, to vodo?

12                    Si mar vechji od ocheta Jakoba,

                        ki zgradil je ta vodnjak,

                        in iz njega pil,

                        in sinovi njegovi,

                        in zhivina njegova?

                        Naj dam ti to vodo, Judu?

13                    On: Kdor to vodo pije bo zhejen zopet.

14                    Ta pa, ki pije vodo, ki mu dam jo,

                        ne bo zhejen nikdar vech,

                        odzheja se za vse svoje zhivljenje,

                        in v njem bo studenec vode, ki teche v vechno zhivljenje.

15                    Ona: Gospod daj mi te vode,

                        da ne bom zhejna in ne bom hodila semkaj zajemat.

16                    Natochi ji Jezus chasho resnice,

                        o zhivljenju njenem, brez ljubezni,

                        nje poti trdi, skozi zhivljenje njeno.

19                    Tedaj vidi ona, da je On prerok,

                        in pove mu, kar jo muchi:

20                    Ochetje nashi so na tej gori molili,

                        vi Judje pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj,

                        kjer se mora moliti.

21                    On: Zhena, verjemi mi,

                        da prihaja chas,

                        ko ne boste molili Boga,

                        ne na tej gori,

                        ne v Jeruzalemu.

4.22                 Vi molite, chesar ne veste;

                        mi molimo, kar vemo po sebi, po Njem molimo,

                        moli tudi ti tako.

                        Ali vidish sedaj,

                        da resnica, ki velicha,

                        lahko pride tudi do Judov.

23                    Prihaja chas, in ta chas, v nekaterih zhe je,

                        je v njih, sedaj;

                        ko bodo prvi molivci molili Ocheta:

                        v Duhu in resnici duha svojega;

                        On jih ishche take, da bi ga tako molili.

24                    Bog je Duh Sveti, in ti, ki ga molijo resnichno,

                        ga molijo v duhu svojem, dvakrat resnichno,

                        naj so oni Samarijani ali Judje.

27                    Ko pa pridejo uchenci njegovi, se chudijo,

                        ko vidijo, da se Jud pogovarja z zheno,

                        she Samarijanko povrhu.

                        Vendar nihche njih ne chrhne nobene.

28                    Ona pa izpusti vrch iz rok in teche v mesto Sihar,

                        da oznani ljudem, da je videla Mesijo.

25                    Ona je videla Mesijo;

26                    a njega ni videla, njega, ki ji je rekel:

                        Jaz sem, ki govorim s teboj.

                         

                        On pa je hotel videti le majhen chudezh, da bi mu dala piti:

                        Samarijanka Judu,

                        a ni ga videl in zhaloval je Jezus.

                        On zhelel je, da bi ne videl Samarijan Juda

                        in moshki le zhenske;

                        da videl bi chlovek chloveka.

                        Kako naj vidi chlovek idejo chloveka, iskro bozhansko

                        v sebi, che niti tega ne vidi, kar se mu je zdelo,

                        da tako lahko je videti?

                        Kot las tenak bil bi ta chudezh.

                        A chudezha ni bilo, in zhalosten je bil Jezus.

31                    Uchenci so videli njegovo zhalost chloveshko,

                        razvedriti so ga hoteli, tako kot so oni to znali sebe,

                        reko mu: Rabi, jej!

32                    On: Jaz imam jed, za katero vi ne veste, da jo jem.

                        A pustimo zdaj to, che ne vidite je.

34                    Glavna jed moja je, da izpolnim voljo tega,

                        ki me je poslal, in dopolnim delo Njegovo:

                        njo boste videli.

4.35                 She shtri mesece je, kaj ne pravite tako vi,

                        pa pride zhetev?

                        Glejte, povzdignite ochi;

                        in glejte, njive so zhe bele za zhetev,

                        in vashe ochi so bele, in zhetev je krvava.

36                    In njive so zlate,

                        in pozheli boste luch sonca.

                        Kdor tako zhanje, prejme plachilo,

                        on zbira sad za trajno zhivljenje,

                        in radujeta se oba;

                        ta ki seje, in ta ki zhanje,

                        zlato luch sonca;

                        ta ki seje, in ta ki zhanje,

37                    kajti v tem je pregovor resnichen,

                        ker drugi je, ki seje,

                        in drugi, ki zhanje.

38                    Jaz sem vas poslal zhet to,

                        chesar vi niste obdelali;

                        drugi v vas so obdelali in vi,

                        vi ste prishli v njih delo.

                         

39                    Iz mesta Sihar je mnogo Samarijanov sprejelo vero

                        vanj zavoljo besede zhene, ki je prichala:

                        Povedal mi je vse, kar sem storila.

40                    Samarijani pridejo k njemu, ga prosijo, naj ostane

                        pri njih.

                        In ostal je tam dva dni.

41                    In veliko jih je sprejelo vero zaradi njegove besede;

                        a malo njih je sprejelo vero iz sebe iskreno;

                        in to ga je zhalostilo, ni mogel vech ostati pri njih.

42                    Govorili so zheni oni tako:

                        Sedaj ne verujemo vech zavoljo tvojega govorjenja,

                        kajti sami smo slishali,

                        sedaj vemo, da ta je

                        Velichar sveta – Kristus.

43                    Po dveh dneh odide On v Galilejo.

44                    On sam je prichal, da prerok nima chasti v domovini

                        svoji, a razumeli ga niso.

                        Zhalost njegova ni bila zaradi chasti sebe.

                        Zhalostila je njega njih vera zunanja, povrshna.

                        Ko bi jim tolikokrat ne rekel:

48                    Che znamenj in chudezhev ne vidite, ne boste verovali?

                         

                        Storil je Jezus mnogo chudezhev Judom, velikih,

                        a kadar je storil kakega, ki zanj je bil velik,

                        ga niso videli; in zhaloval je vsakich,

                        kot bi to zgodilo se prvich.

                         

                        Tezhko je videti las,

                        a kot las je tenak korak,

                        ki vodi po poti.

                        Chudezhi res so jih zanimali,

                        in zanimalo jih je vse o njih mochi,

                        zanimala jih je moch nad vsem.

                        In vedel je Jezus, da ti, ki sprejmejo vero,

                        in vsa hisha njihova, so njemu hvalezhni;

                        a oni trgujejo z Bogom.

                         

4.45                 Ko pa pride v Galilejo, ga sprejmejo Galilejci

                        sposhtljivo, in bali so se ga, ker so videli vse,

                        kar je storil ob prazniku v Jeruzalemu;

                        mnogo njih je bilo na praznovanju velike nochi Judov.

46                    In prishel je v Kano Galilejsko, kjer spremenil je

                        vodo v vino, in ni ga bilo volja, da bi zopet chudezhe delal.

                        Chakal ga je tu neki kraljev uradnik,

                        v Kafarnavmu je imel bolnega sina, na smrt bolnega.

47                    Zelo je ljubil tega sina uradnik, prosil je Jezusa,

                        naj gre tja v Kafarnavm in mu ozdravi sina, ki umira.

                        Videl je Jezus, da zopet bo moral storiti chudezh,

                        te proshnje uradniku odrechi ni mogel, in reche tako:

48                    Che znamenj in chudezhev ne vidite, ne boste verovali.

49                    Uradnik kraljevi: Gospod, pojdi doli, prej,

                        ko umre mi otrok moj.

50                    Jezus: Pojdi uradnik, sin tvoj je zhiv.

                        Za upanje je zgrabil uradnik, z obema rokama,

                        verjel je besedi, ki mu jo je Jezus izrekel,

                        pohitel je k sinu svojemu.

51                    Zhe na poti navzdol, v Kafarnavm, ga srechajo

                        hlapci njegovi; sporoche mu, da sin njegov zhivi.

52                    In sporoche mu, da ga je ob sedmi uri nehalo mraziti,

                        popustila je mrzlica, umaknila se bolezen. Bilo je

53                    to prejshnji dan, in ura ta, ko mu je Jezus rekel:

                        Pojdi sin tvoj zhivi.

                        Sprejel je vero in vsa hisha njegova,

                        bili so njemu hvalezhni.

54                    To je bil drugi chudezh, ki ga je Jezus zopet storil,

                        ko je prishel iz Judeje v Galilejo, in ko je mislil,

                        da mu chudezhev ne bo treba.

                         

                         

                         

5.1                   Zopet je bil praznik Judov, in Jezus se napoti

                        v Jeruzalem.

                        Chudezhev ni nameraval delati.

2                      Zhelel je videti chudezhno kopel pri Ovchjih vratih,

3                      ki zdravila je hudo bolne; slepe, hrome, sushichne.

                        Lezhali so v lopah in prezhali na vodo, kdaj se bo skalila.

4                      Prihajal je namrech angel, a ob svojem chasu, ki zanj ni

                        vedel nihche; in ko je stopil v kopel, skalil vodo,

                        je ozdravil vsakdo, katerokoli bolezen je imel; a le ta,

                        ki je prvi stopil za njim v vodo skaljeno.

5                      Bil je tam chlovek, ki je bil osemintrideset let bolan;

                        v vseh letih chakanja ni imel chloveka,

                        da bi mu pomagal v kopel, ko se voda skali,

                        vsak je raje sam stopil vanjo pred njim.

                        Zasmilil se mu je chlovek, bolnemu reche Jezus:

8                      Vstani, vzemi posteljo svojo in hodi.

9                      V hipu je bil mozh zdrav, vzel je bolezen svojo,

                        in posteljo svojo bolnishko, in je hodil, kot da

                        za bolezen svojo bi ne vedel nikoli.

                        Bila pa je tisti dan sobota. Reko Judje ozdravljenemu:

10                    Sobota je, ne smesh postelje nositi;

12                    In vse kar so hoteli vedeti, je bilo:

                        Kdo je ta chlovek, ki mu je rekel:

                        Vzemi posteljo in hodi!

13                    Ozdravljeni pa ni vedel, ni she vedel, a vedel bo

                        kmalu.

14                    V templju se srechata, ozdravljeni in Jezus, sedaj

                        ga je spoznal.

                        Jezus mozha skoraj prosi: Glej, ozdravljen si, ne greshi,

                        so hujshe bolechine od trpljenja v bolezni.

15                    Chlovek odide,

                        mozh pa hiti sporochiti Judom,

                        da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.

                        In zopet se mu je izjalovil chudezh, ta,

                        ki ga je Jezus tako zhelel.

                        Ta, ki je imel osemintrideset let svojega chasa za

                        premishljevanje: kaj je chlovek;

                        je pohitel v izdajo, da bi dvakrat umrl.

                         

16                    So zato Judje preganjali Jezusa, ker delal je chudezhe

                        v soboto, jih je to tako zelo motilo?

                        Je bil morda razlog to; za njih opravichilo,

                        da bi ga umorili?

17                    Vedel je za njih misli, zle namene;

                        in Jezus jim je odgovoril:

                        Oche moj dela slednji dan, On ne dela v vashem chasu,

                        On dela v trajanju – sochasno; tudi jaz delam tako.

                        Za umor je potrebno opravichilo tehtno.

                        Oni: Mar ni tudi Boga imenoval svojega ocheta;

                        in vech, govoril je, da je on Bogu blizu,

                        da je v njem Bog, in on v Bogu.

                        A to, da se on dela enakega Bogu,

                        so ga po krivem dolzhili, tega on rekel ni, nikoli.

5.19                 In povedal jim je, kako chudezhe dela On:

                        Nichesar takega, kar chudezh je za vas, ne morem storiti,

                        razen kar vidim, da je zhe storjeno, da Oche je storil;

                        karkoli namrech dela On, to tudi Sin dela tako;

                        in On dela tudi v soboto.

20                    Kajti Oche ljubi sina in mu kazhe vse;

                        kar sam dela, mu pokazhe, da bi se vi chudili, da bi videli.

21                    Kakor Oche obuja mrtve, ozhivlja jih v zhivljenje, tako tudi

                        Sin ozhivlja le tiste, ki hoche jih On, in le tiste, ki to

                        oni sami hochejo.

22                    Kajti Oche ne sodi nikogar sam, vso sodbo je izrochil

                        Sinovom svojim, da bi vsi chastili Sinu v sebi,

                        kakor chaste Ocheta, ki ga je poslal.

                        Resnichno, resnichno vam pravim, kdor poslusha mojo besedo

                        in veruje temu, ki me je poslal, vidi,

                        da zhe ima vechno zhivljenje, in na sodbo ne pride,

                        ker On je zhe prishel iz smrti v vechno zhivljenje.

25                    Resnichno, resnichno vam pravim, da pride chas vechnosti,

                        ki traja, ki je sochasen, ker chasa, kot ga vi vidite, ni;

                        prazen je; resnichni chas je merjen s potjo: do kod pridete;

                        resnichno res pride chas, ko mrtvi zaslishijo glas

                        Sinu Bozhjega v Sebi; in ti, ki ga slishijo,

                        zhive vechno zhivljenje.

26                    Bog ima zhivljenje v Sebi,

                         

                        On je Vse zhivljenje,

                        tako ima Sin Bozhji,

                        zhivljenje v Sebi.

27                    Ko sodi, sodi on,

                        ker je sin chloveshki,

                        chloveka sin;

                        to je moch chloveka,

                        do katere vam je toliko,

                        da bi sodili.

28                    Temu se ne chudite.

                        A ko pride vash chas,

                        ko zaslishite krik,

                        tako mochan,

                        da ga slishijo she ti,

                        ki so v grobu zemlje;

5.29                 takrat pridete iz grobov svojih sebe,

                        v zhivljenje,

                        na sodbo duha svojega,

                        dushe svoje vsakdanje,

                        v bistvo sebe.

30                    Tudi jaz ne morem delati karkoli samovoljno,

                        kar slishim globoko v sebi, tako delam, tako sodim;

                        in sodba moja je pravichna, ker ne ishchem samovolje

                        volje svoje, ampak voljo globljo, ki je v Meni,

                        poslanstvo Njega, ki me je poslal,

                        da bi vi videli.

31                    Che sam za sebe pricham,

                        prichevanje moje ni resnichno.

32                    Drugi v meni je,

                        ki prichuje zame,

                        in vem,

                        prichevanje, ki ga daje zame,

                        je resnichno.

33                    Poizvedeli ste zame pri Janezu,

                        in on je prichal za resnico.

34                    Jaz pa ne sprejemam prichevanja,

                        ki je od chloveka,

                        ki ishchem ga, a ga ne najdem,

                        in pravim vam to,

                        da vi vechji ste,

                        velichajte se.

35                    On pa je bil Luch, ki je gorela in svetila vam,

                        bilo vam je po volji, nekaj chasa, veseliti se

                        svetlobe njegove.

36                    A so vechja prichevanja od Janezovega,

                        to dela so, ki mi jih je Oche izrochil,

                        da jih dopolnim;

                        ta dela prichajo,

                        sama.

37                    In Oche me je poslal,

                        da Sam pricha zame,

                        v vas.

                        Kaj niste nikoli slishali svojega notranjega glasu?

                        Njegovega glasu v sebi, ne?

                        Kaj niste nikoli videli oblichja Njegovega,

                        v vsem okoli vas?

38                    In besede notranje nimate,

                        da bi prebivala v vas?

                        Ko temu, ki ga je On poslal,

                        ne verujete:

5.39                 Preiskujete pisma,

                        mislite, da imate v njih vechno zhivljenje,

                        in pisma so, da prichajo,

                        da se ozrete v vechno zhivljenje;

40                    pa tega nochete,

                        nochete priti k meni,

                        da bi videli zhivljenje.

                        Chudezhe hochete!

41                    Ni mi do slave ljudi,

                        ne sprejemam te slave.

42                    Vidim vas, da nimate ljubezni,

                        ljubezni bozhanske v sebi.

43                    Zaradi ljubezni sem prishel,

                        v imenu Ocheta svojega,

                        pa ne sprejmete ljubezni moje;

                        kdorkoli pa pride,

                        v imenu slave svoje,

                        njega sprejmete.

44                    Kako morete verovati v sebi,

                        ko pa sprejemate slavo drug od drugega,

                        slave pa, ki ni zemeljska,

                        ki je od edinega Boga,

                        niti ne ishchete?

45                    Ne mislite, da jaz tozhim pri Ochetu.

                        Mojzes je ta, ki vas obtozhi.

                        Na Mojzesa ste stavili upanje svoje,

                        a verovali mu niste,

                        drzhali ste se chrke, tam,

                        kjer ni bilo vech treba,

                        takih zapovedi se vam je lahko drzhati.

46                    Njemu pa niste verovali;

                        ko bi Mojzesu resnichno verovali,

                        bi sedaj verjeli meni,

                        ker on je pisal tudi o meni,

                        in o tem, kar vam sedaj jaz govorim,

                        le brati je treba zhivo,

                        duh chrke, ne mrtvo posodo njeno.

47                    Che pa le mrtvim chrkam verujete,

                        njegovi zhivi besedi pa ne,

                        kako boste mojim besedam verjeli?

                        Besede so mrtve,

                        pomen zhivi v njih.

                         

                        In ko jim je Jezus to govoril, ni bil zadovoljen s seboj,

                        ne srechen. Grenkobe ochitanja bilo je vech v glasu njegovem,

                        kot je On hotel. In tonu njegovega glasu, bi lahko rekel,

                        da bil je jezen; in bila je to jeza Mojzesova v Njem,

                        izzharel je On jezo Njegovo iz sebe.

                        Ljudje namrech vidijo v sebi, v sebstvu svojem, le:

                        sebichnost svojo. To pa je tako malo tega, kar bi On rad,

                        da bi videli.

                         

 

    

6.1                   Potem odide Jezus onstran morja Galilejskega,

                        Onstran morja Tiberijskega,

                        utrujen od mnozhice, zhejne samo chudezhev,

                        med njimi pa takih, ki ozdravijo telo.                  

2                      Za njim je shla velika mnozhica,

                        takih, ki so videli le njegove chudezhe,             

                        ki jih je delal na bolnikih.

3                      Odshel je na Goro, da povzdigne ochi k nebu,

                        uchenci z njim.

4                      Bila je blizu Velika noch, praznik Judov.           

5                      Ko torej povzdigne ochi svoje v duhovne ochi, vidi,

                        da prihaja velika mnozhica k njemu;                   

6                      she jih bo moral chuditi, z jedjo chudezhno;    

                        a koliko njih bo videlo hrano duha, njim ponujeno?

7                      Filip in Andrej morda?

10                    In prehranil je mnozhico veliko, kakih pet tisoch mozh

                        na travi sede,   

9                      z jedjo dechka, ki imel je pet jechmenovih hlebcev

                        in ribi dve,

12                    in z drobtinicami za dvanajst koshev, ki ostale so tem,

                        ki siti so bili, da nich ne pogine od jedi preobilne.   

14                    Ko vidijo ljudje ta chudezh prehrane,                

                        chudezh prebave svoje, ki ga je Jezus storil, reko:   

                        Ta je res prerok, ki potrebuje ga svet.                

 

15                    On je vedel, kaj to pomeni njim:

                        da ga hochejo siloma odvesti,

                        postaviti za kralja,

                        potem bi bil prerok njim,

                        tak prerok je prerok za njih.

                        Umakne se na Goro On, sam.

16                    Sami so ostali uchenci njegovi,

                        hoteli so sami onstran morja v Kafarnavm.       

17                    Vkrcali so se na ladjo,

                        tema je bila;      

                        tako sami so bili brez njega,

                        na morju zgubljeni.

6.18                 Zasmilijo se mu, ko jih vidi na morju razburkanem,

                        v njih dushah vihar;

                        klicali so ga, pomoch potrebovali,                      

                        dasi tega si niso priznali.

                        Veter je pel pesem groze strahu v njih srcih.   

 

19                    Tako mochan krik njihov, Jezus, ki jih je ljubil,

                        ni mogel ne slishati; moral je k njim.                  

20                    Jezus: Jaz sem, ne bojte se!

                        In videli so ga, kako hodi po morju,                   

                        kako gre k njim;

21                    ko pa ga hochejo vzeti k sebi,

                        na ladjo, je bila ladja zhe v kraju,                        

                        kamor so se hoteli peljati.

                        Groza in strah sta sili mochni – duha,                

                        zavest ozhita; ta chudezh so videli uchenci,     

                        vsak njih nekoliko drugache.

22                    Hitro se je shiril glas med ljudstvom,                

                        da je Jezus izginil in chudezhno pripotoval       

                        v Kafarnavm.   

23                    Prishle so mnoge ladjice iz Tiberije za njim,     

24                    da najdejo Jezusa.

25                    In ko ga najdejo onkraj morja, vprashajo najprej:      

                        Rabi, kdaj si prishel sem?

26                    Odgovori jim Jezus:

                        Ishchete me, ne zato,

                        ker ste videli chudezhe, temvech zato,              

                        da boste jedli od hlebcev,

                        in se nasitili jedi, ki mine.

                        Resnichno, resnichno vam pravim:                     

27                    Trudite se, ne za jed, ki mine,

                        ampak za jed, ki ostane v vechnem zhivljenju, 

                        ki vam jo daje chlovekov Sin;

                        njega izprichuje v vas Oche,

                        Bog.           

28                    Oni: Kaj naj storimo,

                        da bomo delali chudezhna dela Bozhja?            

29                    Jezus: Delo Bozhje je to,

                        da verujete v tega v vas,

                        ki vam ga je On poslal.

30                    Oni: Kako naj ti verjamemo, che ne nauchish nas tega,

                        kar delash ti; kakshno znamenje nam pokazhesh torej,

                        da bi videli in ti verovali?

6.31                 Oni she: Ochetje nashi so jedli mano v pushchavi, 

                        tako je pisano: “Kruh iz nebes jim je dal jesti”.

32                    On: Resnichno, resnichno vam pravim:             

                        Ne Mojzes ne jaz vam nisva dala kruha z neba,       

                        Oche moj vam daje pravi kruh, z neba.             

33                    Kruh Bozhji je namrech hrana duhovna,           

                        ki prihaja z neba,

                        in zhivljenje daje svetu,

                        ta se ne je.

34                    Oni: Gospod, daj nam tega kruha,                      

                        vsak dan.  

35                    Jezus: Jaz sem ta kruh zhivljenja,                        

                        kdor z duhom prihaja k meni,

                        s srcem svojim,

                        lachen ne bo, ne zhejen.

36                    Hrano duhovno vam dajem, duhu vashemu;    

                        in tolikokrat sem vam to zhe povedal,               

                        in zopet vam pravim:

                        vi ste to videli,

                        a vi ne verjamete svojim ochem – duhovnim.  

37                    Vse, kar Oche meni daje,

                        pride k meni,   

                        in tega, ki k meni prihaja,

                        ne pahnem ven;

                        a to, kar dajem jaz vam,

                        tega vi nochete videti.

38                    Stopil sem z neba,

                        ne zato, da bi svojo voljo uveljavil,                    

                        marvech voljo tega, ki me je poslal;                   

39                    volja njegova pa je,

                        da nichesar ne izgubim, kar mi je dal,                 

                        da vse to obudim v vas;

                        slednji dan delam to.

40                    To je volja mojega Ocheta:

                        vechno zhivljenje ima vsak,

                        kdor vidi Sinu svojega v sebi,

                        in veruje vanj;  

                        in jaz ga obudim v sebi,

                        slednji dan.       

 

41                    Godrnjali so Judje nad njim tako:                        

                        “Jaz sem kruh, ki je prishel iz nebes”;                

                        kaj je to?   

                        To ni bil kruh, ki so ga oni hoteli,                       

                        ta kruh njegov njih ne nasiti,

                        oni so hoteli kruh zemlje.

6.42                 In godrnjali so she:

                        Kaj ni ta Jezus, sin Jozhefov,

                        chigar ocheta in mater poznamo?                        

                        Sedaj pa pravi: Iz nebes sem prishel.                 

43                    Jezus: Ne godrnjajte med seboj:

44                    Nihche ne more priti k meni,

                        che ga ne vleche,

                        Oche me ni poslal, da bi delal silo vam.            

                        Ti, ki so v meni, prishli so,

                        ker tako je hotel Oche,

                        in ker vleklo je njih same.

                        Kdor pride, jaz ga obudim,

                        she poslednji dan.

45                    Pisano je v prerokih:

                        “In vsi bodo ucheni od Boga”.

                        Vsak, ki je slishal Boga v sebi, ve,                      

                        in sam prihaja k meni.

46                    Ne pravim, da je kdo videl Boga,                       

                        le tisti, ki od Boga je, ta,

                        ta ga je videl.   

47                    Resnichno, resnichno vam pravim:                     

                        kdor veruje, da ima vechno zhivljenje v sebi,  

                        ga ima.       

48                    Jaz sem kruh zhivljenja.

49                    Ochetje vashi so jedli mano v pushchavi,         

                        in so pomrli.    

                        Vsaka hrana duhovna ni vechnost zhivljenja.   

50                    Tak je ta kruh, ki prihaja z neba,

                        da ne umre, kdor je ga:

51                    Zanj dam jaz svoje telo – moje meso,                

                        ki dam ga za zhivljenje sveta.

                        Sebe chloveka dam za zhivljenje sveta.             

                        Jaz sem zhivi kruh, ki je prishel z neba.             

52                    Oni pa: Kako nam more ta dati jesti, svoje meso?   

53                    In she rekel je Jezus:

                        Resnichno vam pravim,

                        che ne jeste mesa Sinu chlovekovega,               

                        ne pijete njegove krvi,

                        nimate zhivljenja v sebi!

                        In she enkrat resnichno vam pravim:                 

                        Che kdo je od kruha ljubezni moje,                    

                        resnice moje,   

                        svobode moje: zhrtvovanja mojega,                    

                        bo zhivel vechno;

                        ker vechne so one,

                        v vechnost segajo,

                        in v Bogu so,   

                        Eno.          

 

                        Ko je to rekel tako,

                        mu je bilo zhal jeze njegove, na njih,                 

                        in rekel je mileje, chisto drugache:                     

6.54                 Kdor je moje meso, pije mojo kri, ima vechno zhivljenje;

                        in jaz ga obudim, she poslednji dan njegov izgubljen,

                        che to res hoche.

55                    Moje meso je prava jed,

                        in kri moja je prava pijacha.

56                    Kdor je moje meso in pije mojo kri,                   

                        prebiva v meni in jaz v njem.

                        Kdor uzhije mojo ljubezen, resnico mojo         

                        in zhrtev mojo svobodno, ta

                        prebiva v tem, kar je meni najljubshe;                

                        in jaz prebivam v resnici in svobodi in ljubezni njegovi.

57                    Mene je zhrtvoval zhivi Oche,

                        in jaz zhivim zaradi Njega;

                        tako bo tudi tisti v vas,

                        ki mene zhrtvuje,

                        zhivel zaradi mene.

58                    To je kruh, ki je prishel z nebes,                        

                        in ne le duhovna hrana vashih ochetov,            

                        ki so jo jedli in vseeno pomrli.

                        Vi morete vech, vi morete v vechno zhivljenje.      

                        To, kar vi ste, v vas je neumrljivo.                     

 

59                    To je povedal v shodnici, ko jih uchil je v Kafarnavmu.

60                    Tudi mnogi uchenci njegovi, ko so to slishali, 

                        godrnjaje reko:

                        Trda je beseda to, kdo more jo slishati?             

61                    Jezus, ki je sam v sebi slishal njih notranji glas,

                        kako bi ne slishal njih godrnjanja, jim reche:     

                        To vam je v spotiko?

62                    Za vas bo chudezh, ko odidem,

                        tja Sin chlovekov pojde, kjer bil je poprej,        

                        tam on zhe je.  

63                    Duh je to, kar ozhivlja,

                        meso ne pomaga nich;

                        besede, ki sem vam jih govoril,

                        vam ne povedo nich,

                        v njih duh je in so zhivljenje, ki govori iz njih, 

                        ko vdahnem jaz vanje duh zhivljenja.                 

6.64                 Tudi med vami, uchenci mojimi, so,                   

                        ki ne verujejo, ne meni, ne sebi.

65                    A tako to mora biti, zato rekel sem vam,           

                        da ne more nihche k meni, che mu ni dano      

                        od Ocheta mojega.

66                    Mnogo uchencev njegovih ga je takrat zapustilo,     

                        in nich vech niso hodili za Njim.                        

                        On bil je vedno bolj sam.

67                    Dvanajst njih, ki trdno zaupajo njemu, je stalo,

                        kot bi okameneli.

                        Vprasha njih Jezus: Ali hochete tudi vi oditi?   

68                    Opogumi se Simon Peter: Gospod, kam naj gremo?

                        Besede vechnega zhivljenja imash ti.                 

69                    Mi nismo dvomili vate, mi vemo, da ti si:          

                        Svetnik Bozhji.

70                    Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajstero izvolil?     

                        In eden izmed vas je hudich,

                        in tudi njega sem jaz izvolil.

 

                        Res trda je resnica temu, ki govori mu jo resnichno.

                        Trumoma so ga zapushchali, in bilo je to kmalu po tem,

                        ko so hoteli imeti ga she za kralja svojega,        

                        s silo ga oklicati, proti volji njegovi.                   

 

 

 

7.1                   Hodil je po Galileji, po Judeji ni hotel hoditi,   

                        prezhali so nanj, da bi ga umorili.                       

2                      Blizhal se je praznik judovski,

                        praznik shotorov imenovan.

3                      Slave zheja in nestrpnost sta rasli v srcih bratov     

                        njegovih, in reko mu oni:

                        Pojdi od tod, pojdi v Judejo,

                        naj uchenci tvoji vidijo, dela tvoja.                     

4                      Kdor hoche biti javno priznan, se ne skriva,     

                        nichesar ne dela na skrivnem, skrivaj.                

                        Che take stvari delash, pokazhi se svetu,           

                        da te vidi, slaven bosh in slavni bomo mi,        

                        s teboj.      

5                      Tudi oni so bolj verovali v rechi kot vanj,        

                        in videli niso, kdaj pot se vzpenja, kdaj spushcha.   

                        A kdo bi jim zameril, ko pa tako stvarna je vrednost

                        rechi, tako hitro se shiri slava dejanj chudezhnih za svet.

7.6                   Zopet jih Jezus potrpezhljivo opomni, kot to storil je

                        tolikokrat zhe, a vsakich malo drugache:           

7                      Moj chas she ni prishel,

                        vash chas pa je tu,

                        vedno prichujoch.

                        Vas ne more svet sovrazhiti;

                        mene sovrazhi,

                        ker jaz prichujem o njem resnico,                       

                        resnico o svetu, kakshna so dela sveta.              

8                      Vi pojdite na praznik, jaz ne grem;                      

                        moj chas se she ni dopolnil v meni.                   

 

9                      Ostal je Jezus v Galileji, sam.

10                    Kako je obchutil samoto on v svetu, je tezhko razumeti.

                        On ni bil sam, ker bil je vedno z Ochetom, in z Bogom,

                        in z Brati svojimi; a v svetu je bil sam,               

                        toliko bolj je obchutil samoto sveta.                   

                        Potem, ko so odshli bratje njegovi na praznik, 

                        je shel tudi on, a ne ochitno, in ne na praznik. 

11                    Ob praznikih so ga Judje she posebej iskali,     

                        sprashevali so: Kje je tisti?

12                    Med mnozhico je bilo dosti govorjenja o njem.       

                        So eni, ki so iskali njegovo dobroto, ti so hvalili ga;

                        in drugi, so pravili, da je slepar, da ljudstvo slepari.

13                    Prevech ochitno, in javno, pa nihche ni govoril       

                        o njem, bilo jih je strah med Judi;                       

                        med Judi je vladal strah, lahko bi rekli, da Judom    

                        je vladal strah. 

14                    Ko pa je minilo zhe pol praznika, stopi Jezus v tempelj

                        in uchi jih tako, da chudili so se

                        zelo, ker tako uchiti ga she slishali niso,            

                        ne njega, ne nikogar she.

15                    Chudijo se Judje; kako, da uchen je v pismih,   

                        ko pa se sholal ni?

16                    Njihovo zachudenje Jezus vidi, in pojasni jim: 

                        Moj nauk ni moj,

                        je nauk tega, ki je mene poslal;

                        in zapomnite si to.

17                    Che le hoche kdo, razpozna ga v sebi,               

                        in ve, kdaj On govori,

                        in ve, kdaj mu je Njegovo voljo izpolnjevati,   

                        in kdaj svojo.   

18                    Kdor govori sam od sebe,

                        sebichno govori, lastno slavo ishche.                 

                        Kdor v sebi ishche vech,

                        ishche slavo Njega, ki ga vodi,

                        ta resnichen je iz sebe;

                        in pravichen.    

                        Eno je sebichnost, ki zasvaja,

                        in drugo je duh svojski, ki osvobaja,                   

                        in tretje je sebstvo sebe, bistvo sebe,                 

                        to je bozhansko, iz Boga je, to je, ki je vechno.

7.19                 Vam ni Mojzes dal postave?

                        In vendar nihche iz vas nje ne izpolnjuje.         

                        V vas je nekaj, kar mochnejshe je od postave, od zakona;

                        zakaj gledate, kako bi me umorili?                       

20                    Ljudstvo; ki je she mnozhica:

                        Kdo gleda, da bi te umoril?

                        Hudicha imash!

                        Zelo so bili razburjeni, she malo, in postali bi drhal.

21                    Jezus: Eno delo storim v soboto, in vsi se chudite 

                        temu, kar storim, takoj za tem pa mislite:           

                        je li razlog ta, da bi ga umorili, zadosten?          

22                    Mojzes vam je dopustil, da v soboto obrezujete      

                        chloveka, ni pa vam rekel, da ga morite,            

                        ker vi ne morite, ko prelijete kri,

                        zhe takrat morite, ko mislite na umor.                

23                    Zakaj se hudujete nad menoj, che jaz mislim na zhivljenje

                        chloveka, kako bi ga ozdravil; in zhe ko mislim,      

                        takrat zhe je ozdravljen.

                        Obrezo torej lahko prejme chlovek v soboto, in postava

                        se ne prelomi, zakon ne krshi;

                        che pa ozdravim celega chloveka v soboto, se hudujete,

                        se res hudujete zato?

24                    Ne sodite po licu chrke zakona,

                        sodite pravichno sodbo!

                        Che boste sodili za sebe,

                        in che boste sodili od sebe,

                        ne boste sodili pravichno,

                        pustite raje sodbo, obsojanje drugim, ki sla jih zheja,

                        a vi sodite tako, da pustite sodbo drugemu v vas,    

                        pravichnejsha bo.

25                    Tedaj so nekateri izmed njih zacheli izpolnjevati     

                        poslanstvo svoje temnejshe, ki vedno je enako,       

                        in vseeno je, kdo je tisti, ki prvi pokazhe s prstom nanj.

                        To je zakon mnozhice, ki se spreminja v drhal.

                        Nekateri izmed Jeruzalemcev: Ali ni ta tisti,     

                        ki prezhe nanj, da bi ga umorili?

26                    In nekdo drug: Glejte, ochitno govori, in nich mu ne reko.

                        In tretji ironichno: So mar poglavarji resnichno spoznali,

                        da je ta Kristus?

7.27                 In chetrti grozeche: Za tega vemo, od kod je!  

                        Kadar pride Kristus, ne bo nihche vedel zanj, odkod je!

 

28                    Sedaj je vedel, da jih mora ustaviti,                     

                        sicer bo ta mnozhica postala drhal; Jezus jim zakliche:

                        Poznate me! In tudi veste, od kod sem;             

                        in veste, da sam od sebe nisem prishel.             

                        Ves pa je resnichen, trikrat resnichen                

                        le ta, ki me je poslal, ki vodi poslanstvo moje, 

                        ta, ki vi ga ne poznate, ker ga nochete poznati.

29                    Jaz ga poznam, iz njega sem, On me vodi,        

                        poslanstvo moje je njegovo.

30                    She malo prej so gledali, kako bi ga zgrabili, zvezali,

                        da bi ga linchali,

                        sedaj pa so stali nemochni, kot vkopani,            

                        nihche ni polozhil roke nanj.

31                    Mnogi med njimi so sedaj postali bojechi in praktichni,

                        da, tako je treba rechi tem, med ljudstvom, ki so sprejeli

                        vero vanj shepetaje tako: Ali bo Kristus storil, 

                        kadar pride, vech chudezhev, kot jih je storil ta?     

32                    Farizeji, ki bili so tu, da slishijo shepet ljudstva,      

                        in ovajajo vishjim duhovnom in vishjim farizejem,  

                        so tajno sluzhbo svojo opravili vestno in takoj.       

                        Takoj poshljejo najvishji med duhovni in farizeji sluge svoje,

                        da ga ujamejo.  

33                    Jezus: She malo sem z vami,

                        in pojdem ves, 

                        k temu, ki me je poslal.

34                    Iskali me boste, a najdete me ne,                        

                        tam, kjer sem,  

                        tja vi ne morete.

35                    Godrnjali so Judje med seboj, razumeli niso nichesar.

                        Kam pojde, da mi ne najdemo za njim. Che misli, da se

                        bo skril, che pojde k tem, ki so razkropljeni med Grki,

                        in bo Grke uchil, se moti, tudi tja najde tajna sluzhba,

                        skrivna zdruzhba nasha.

37                    Praznik je shel h koncu, Jezus pa je stal pokonchno,

                        in zaklical je glasno:

                        Che je kdo zhejen resnice, naj pride k meni, naj pije!

38                    Reke zhive vode poteko iz telesa!                      

40                    Nekateri iz mnozhice, ko to slishijo, reko:        

                        Ta je res prerok.

41                    Drugi pa: Ta je res Kristus.

                        In tretji: Ali pride Kristus iz Galileje?                

7.42                 Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz osrchja Njegovega,

                        zvezde Davidove,

                        semena Davidovega in iz trga Betlehema,         

                        od tam, kjer je David?

39                    Le eden uchencev njegovih je razumel:            

                        Da to je rekel o Duhu svojskem, ki osvobaja njih,  

                        che ga sprejmejo, da Duh sam po sebi ni dan, namrech,

                        da Duh ves she ni bil dan, ker Jezus she ni bil oslavljen njim,

                        s slavo najvishjo.

43                    Razvnel se je torej razpor med ljudstvom zaradi Njega,

                        Besede zhive, najhujshi doslej.

44                    Tedaj je On umaknil shchit svoj, sebe;              

                        tedaj bi ga zgrabili lahko sluzhabniki                  

                        vishjih duhovnov, farizejev, pa nihche ni polozhil rok nanj.

45                    In tekli so sluzhabniki h gospodarjem svojim,  

                        in ti jim reko: Zakaj ga niste zgrabili, ko bi ga lahko,

                        zakaj ga niste privedli?

46                    Sluzhabniki: Nikoli ni noben chlovek govoril tako. 

47                    Farizeji: Ali ste tudi vi zapeljani?                        

48                    Je morda kdo izmed prvakov sprejel vero vanj?       

                        Ali izmed farizejev kdo?

49                    Ta drhal zakona ne pozna, ti sprejmejo vsakogar;    

                        prekleti so!       

50                    Bil pa je tam Nikodem,

                        in vedel je, da so ga videli pri njem,                   

                        ni imel kaj izgubiti sedaj;

                        poznal je Nikodem zakon drhali, nje prekletstvo.    

51                    Reche jim Nikodem:

                        Ali postava nasha sodi chloveka,                        

                        che prej ga ne zaslishi javno,

                        in se ne izve, kaj dela?

52                    Farizeji: Si morda tudi ti iz Galileje?                   

                        Premisli to, da ne vstane iz Galileje she kak prerok!

 

                        Tedaj se razidejo tudi oni, odidejo vsak na svoj dom,

                        tudi drhal se razbezhi, razkropi se; sile, ki so jo vezale,

                        ji dajale moch, so popustile v razporu s seboj.

 

 

             

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 8.1                  On pa, ki je danes izzival usodo, ko je odmaknil

                        shchit svoj, sebe,

                        gre sedaj, da bil bi sam z Bogom, na Oljsko goro.

2                      Zjutraj se vrne v tempelj,

                        in ljudstvo se zbere, sede k njemu,

                        in se uchi.

                         

                    Tedaj pa; nekam zmagoslavno,

                        skoraj svechano, a prikrito sovrazhno

                        farizeji in pismarji pripeljajo k njemu

                        zheno, v preshushtvu zasacheno;

                        v sredo mnozhice jo postavijo,

                        in reko mu:

4                      Uchenik, ta zhena je ravnokar v preshushtvu zasachena,

5                      vemo, kaj Mojzes pravi! Kaj pravish ti?

6                      On pa se skloni in pishe s prstom po tleh.

7                      Ko pa zopet vprashajo, zravna se in jim reche:

                        Kdor je med vami brez greha,

                        naj prvi vrzhe kamen nanjo.

8                      Pogledal jih je odsotno, kot bi gledal preko njih;

                        in zopet se skloni in pishe po tleh.

                        Ko so to slishali,

                        odhajajo,

                        drug za drugim gredo;

                        prvi odidejo starejshi,

                        za njimi vsi, do zadnjega njih.

                        Ostal je sam z njo.

                        Stala je tam, kot vkopana,

                        hroma od strahu, kdaj kamen prileti,

                        in potem, da ne zadene jo kazen she hujsha,

                        od njega.

10                    Jezus zravna se, kot da zachuden bi bil,

                        ko ne vidi nikogar, pogleda njo,

                        reche ji: Zhena, kje so oni?

                        Ali te ni nobeden obsodil?

11                    Ona: Nobeden, Gospod.

                        On: Ne boj se, tudi jaz te ne obsojam;

                        pojdi, in ne delaj tega.

                         

12                    Sedaj Jezus, kot da se ni nich zgodilo,

                        zopet uchi, te, ki so sedli k njemu:

                        Jaz sem luch sveta,

                        kdor gre za menoj,

                        ne bo hodil po temi,

                        ker imel bo

                        luch zhivljenja.

13                    Farizeji med njimi pa njemu tako:

                        Ti sam zase prichujesh,

                        prichevanje tαko ni resnichno.

14                    Jezus: Ko jaz sam zase prichujem,

                        je prichevanje moje resnichno,

                        ker vem za svojo pot,

                        vem, odkod sem prishel, kam grem;

                        ko boste to vedeli zase,

                        bo resnichno prichevanje vashe.

8.15                 Vi sodite po najnizhjem v sebi,

                        po sli svoji;

                        a tako jaz ne sodim nikogar.

16                    Ko pa zhe sodim,

                        je moja sodba resnichna,

                        ker jaz nisem sam, ko sodim,

                        jaz in Oche, ki me je poslal,

                        sva ena misel, ena sodba.

17                    Pishe pa tudi v zakonu vashem,

                        da je chlovekov dveh prichevanje

                        resnichno.

18                    Jaz sem, ki prichujem sam zase,

                        in prichuje zame Oche, ki me je poslal.

19                    Ugovarjajo mu farizeji:

                        Kje je tvoj oche?

                        Jezus: Niti mene ne poznate,

                        besed mojih, njih duha,

                        kako boste poznali Ocheta mojega?

                         

20                    Te besede je govoril, pri zakladnici njim sveti,

                        in v njihovem templju je uchil, najsvetejshem,

                        in nihche ga ni zgrabil.

                         

21                    Zopet jim je rekel:

                        Jaz odhajam,

                        iskali me boste,

                        a me ne najdete,

                        in v slepoti svoji umrete;

                        kamor jaz grem, vi ne morete sami.

22                    Judje: Se misli ta sam umoriti,

                        ko pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti do mene.

                        Ne bo nam ushel.

23                    Jezus: Vi ste od tega sveta, njega suzhnji,

                        jaz nisem, suzhenj sveta;

                        vi ste na dnu, jaz sem nad tem;

                        vi ste na zemlji, jaz sem za vas na nebu.

24                    A nisem vas strashil, da umrete v grehu sebe,

                        zato, da bi vam s strahom vashim vladal;

                        nisem vam govoril, da sem neumrljiv,

                        da bi se dvignil nad vas umrljive.

                        To sem vam govoril, da bi sebi verovali,

                        da videli bi, da vi ste neumrljivi,

                        da ne umorite sebe s slepoto svojo,

                        da ne mrete v grehih svojih,

                        ker vashi so oni, to vi ste.

8.25                 Judje: Kdo si ti?

                        Jezus: Jaz sem,

                        sem ta, ki sem vam zhe na zachetku pravil, da sem,

                        in kar vam pravi: vi ste, che hochete videti.

26                    Mnogo bi vam mogel rechi o vas samih,

                        a ni mi, da bi sodil o vas;

                        ker ta, ki mi kazhe pot, je resnichen, On ne sodi,

                        in jaz govorim svetu to, kar slishim od Njega.

27                    Videl je, da ga ne razumejo, zato je she enkrat rekel:

28                    Kadar boste povishali sina chlovekovega v sebi,

                        tedaj spoznate, da jaz sem,

                        da sam od sebe nichesar ne delam,

                        da jaz delam po sebi, iz sebe spontano, svobodno,

                        kakor me je nauchil Oche moj.

                        To je poslanstvo moje,

                        to govorim vam.

29                    In ta, ki me je poslal, je z menoj,

                        nikoli me ne pusti samega,

                        zato jaz nisem nikoli sam.

                         

30                    Ko je to govoril jih je mnogo sprejelo vero vanj,

                        ljudje so tako sami, tako zelo se boje samote,

                        a malo je njih, ki so sprejeli vero vase.

31                    Tistim Judom, ki so mu verovali, je govoril takole:

                        Che ostanete zvesti duhu besede moje,

                        tedaj boste resnichno v besedi moji,

                        tedaj boste zares uchenci moji.

                        Che ostanete v besedi zhivi, ne v chrki mrtvi,

                        spoznate resnico,

                        in resnica vas osvobodi.

33                    Judje: Mi smo ponosni sinovi Abrahamovi,

                        nikomur she nismo nikdar suzhnjevali;

                        ti pa pravish: Postanite svobodni!

34                    Jezus: Kdor ne pozna resnice,

                        resnici ne gleda v ochi,

                        ne more biti svoboden,

                        le suzhenj je lahko zmoti svoji.

35                    Suzhenj ne pride iz okov svojih,

                        sin Bozhji pride iz njih, v svobodo,

                        v njej ostane, vekomaj.

                        Che vas torej Sin osvobodi,

                        boste resnichno res svobodni.

8.37                 Vem, da ste seme Abrahamovo,

                        a vem, da gledate, kako bi me umorili,

                        tako beseda moja ne pride chista do vas,

                        v vas take, ona ne more,

                        ona nima mesta v vas.

38                    Delajte, kar ste od svojega Ocheta slishali,

                        tudi jaz delam tako.

39                    Judje: Oche nash je Abraham.

40                    Jezus: Ko bi bili sinovi Abrahamovi, bi delali tako,

                        kot Abraham je delal; resnice on ni chrtil; umora

                        zaradi resnice, za pravichnost ni proglashal; tega on

                        ne bi storil, niti v mislih ne.

41                    Vendar vi delate ocheta svojega dela.

                        Judje: Mi smo chisti rojeni;

                        enega Ocheta imamo, Boga.

42                    Jezus: Ko bi bilo tako, da bi vi vedeli in videli,

                        ko bi bil Oche vash Bog,

                        bi vi ljubili in ne sovrazhili,

                        in umeli bi.

                        Kaj pa, che niste tako chisti rojeni kot mislite?

                        Kaj mislite, da sem jaz kar od Boga izshel?

44                    Vi ste iz ocheta zhelje rojeni,

                        in zhelje ocheta svojega hochete izpolnjevati.

                        Ona je ubijalec ljudi od zachetka, na resnici chisti nje ni,

                        in resnica na njej ne obstane, ker resnice ni v njej.

                        Kadar govori lazh, govori iz lastne zhelje, ker je lazhnik

                        in oche lazhi. Lazh lazh poraja, ne ustavi se njen plaz.

                        Kaj ne vidite tega, to vendar ni tako tezhko videti.

43                    Mene je Oche poslal, kako da me ne ljubite?

                        Zakaj govora mojega ne doumete?

                        Ker ne morete moje resnichne besede poslushati.

45                    In che kdo resnico govori, mu ne verjamete,

                        ne morete mu vech verjeti, ker prezhela vas je lazh.

                        Zakaj mi ne verjamete, ko vam jaz govorim resnico?

46                    Kdo izmed vas me more dolzhiti lazhi?

                        Ko pa resnico govorim, mi ne morete verjeti, chemu?

                        Kako boste poslushali besede Bozhje,

                        ko jih ne morete vech slishati v sebi,

                        ko bezhite od resnice, vi bezhite od Boga.

49                    V duhu nimam zla, a vi me venomer onechashchate z njim,

                        z zlom svojim me hochete pochastiti,

                        za kralja zla bi me takoj proglasili.

48                    Judje: S Samarijani se bratish, Samarijan si,

                        in nimash njih zlega duha, ne pravimo prav?

8.50                 On: Ne.

                        Jaz ne ishchem svoje slave, pri Samarijanih, pri vas ne,

                        a je eden v meni, ki jo ishche, in ta sodi.

51                    Resnichno, resnichno vam pravim, che ohrani kdo

                        v spominu svojem besede moje, on ve, da niso mrtve chrke,

                        da gredo k svetlobi in tja, kjer ni smrti.

52                    Sedaj vemo chisto gotovo, da imash zlega duha, reko oni.

                        Abraham je umrl, in preroki so umrli, ti pa pravish,

53                    da ne okusimo smrti. Si mar vechji od ocheta nashega

                        Abrahama, ki je tudi umrl? In preroki so pomrli vsi.

                        Za koga se ti sam razglashash?

54                    On: che se jaz sam slavim,

                        slava moja nich ni;

                        che me Oche moj slavi,

                        je slava moja skoraj vse,

                        o Njem pravite, da je vash Bog,

55                    a niste ga spoznali,

                        kako naj vam rechem, da ga ne poznam,

                        che to rechem, sem lazhnivec vam enak.

56                    Abraham, oche vash, se je veselil,

                        da bi videl moj dan;

                        in videl ga je in se vzradoval.

57                    Oni: Petdeset let she nimash, in Abrahama si videl?

58                    On: Resnichno, resnichno vam pravim:

                        Preden je bil Abraham,

                        sem bil jaz. Chas je za nas,

                        blizhina Bogu.

59                    Bilo je to prevech za njih potrpljenje,

                        dasi potrpljenje njegovo z njimi bilo je res neizmerno.

                        Oblil jih je znoj; z rokami potnimi,

                        glavo razzharjeno, grabijo kamenje,

                        da bi ga luchali vanj.

                        Z mokrimi rokami ga niso mogli zgrabiti,

                        v nezvezanega kamenje niso mogli metati;

                        Jezus se jim izmuzne iz rok, skrije izpred ochi,

                        iz templja odide.

                         

                        Pravili pa so nekateri uchenci, da jim megla

                        je padla na ochi,

                        da ochi krvave,

                        z zlom oroshene,

                        ne vidijo svetlobe.

                         

                         

 

9.1                   Tako hodil je mimo sveta po poti z uchenci svojimi,

                        ko ugleda chloveka, ki je bil Siloamu,

                        chlovek s poslanstvom biti od rojstva slep.

2                      Vprashajo ga uchenci: Rabi, kdo je greshil,

                        je sam zgreshil pot svojo,

                        so jo roditelji njegovi,

                        da se je slep rodil?

3                      Jezus: Greshil ni ne on ne roditelji njegovi,

                        da se je slep rodil, je vzrok globlji;

                        da se razodene glob sveta,

                        in dela Bozhja na njem.

4                      Jaz moram izpolniti delo tega,

                        ki me je poslal,

                        dokler je dan;

                        pride noch, ko nihche ne bo videl,

                        v dejanju mogochosti,

                        nihche ne bo mogel delati.

5                      Dokler sem na svetu, sem luch sveta.

6                      Pljune na zemljo,

                        s slino svojo napravi iz nje blato,

                        z blatom pomazhe,

                        slepcu ochi.

7                      Reche mu: Pojdi,

                        umij se, v kopeli,

                        Siloamu.

                        Siloamu odide,

                        zmije zemljo z ochi svojih,

                        in vrne se z vidom.

8                      Sosedje in tisti, ki so ga prej poznali,

                        so se prerekali, che je on ali kdo drug,

                        njemu podoben, ki je tam dneve sedel in prosjachil.

9                      Eni pravijo: On je.

                        Drugi pa: Ni, le podoben mu je.

                        On sam pravi: Jaz sem.

10                    Potem pa so se eni le domislili, in njega vprashali:

                        Kako da so se tebi odprle ochi?

11                    Povedal jim je: O Jezusu, zemlji in blatu iz sline,

                        in pa to, da mu je rekel: Siloamu, pojdi, in umij se.

12                    Chudili so se na obichajen nachin.

                        Takoj ga vprashajo: Kje je On?

                        Tega on ni vedel in rekel je jezno: Ne vem!

                         

13                    Peljejo ga k farizejem, tega, ki je bil nekdaj slep.

14                    Farizeji so ravnali malodane enako kot poprej sosedje

                        in tisti, ki so ga poznali prej. Le da so najprej videli

                        nekaj vech, to, da je bila sobota tisti dan, ko je Jezus

                        naredil blato in mu mazal ochi. Potem pa se je vse

                        dogajalo domala enako kot zhe, le da so se sprashevalci

                        zamenjali. Zaslishanje je bilo posebej natanchno. A kaj,

                        ko se ljudje pri zaslishevanju ne slishijo. Siloamu je

                        bil she posebej neprijeten za zaslishevalce, ker ni se

                        vech bal, mochi nad njim farizeji niso imeli; in srchen,

                        drzen je bil, na zaslishanju se je drzhal vida svojega.

9.15                 Ko so ga vprashali farizeji: Kako si spregledal?

                        Je Siloamu rekel: Blato sem spral z ochi, sedaj vidim.

17                    Farizeji: Kaj pravish o njem, ki ti ji odprl ochi?

                        Siloamu: Prerok je.

18                    Verjeti Judje ravno tega niso smeli,

                        zato poklichejo she starshe njegove.

19                    Farizeji: Je vash sin ta,

                        ki se je slep rodil,

                        kako da sedaj vidi?

20                    Onadva: Veva, da je najin sin;

                        da se je slep rodil, veva.

21                    Kako zdaj vidi, ne veva;

                        kdo mu je odprl ochi, ne veva;

23                    njega vprashajte. Sam naj govori o sebi.

22                    Tako se zaslishanje ni moglo konchati.

                        Slishali se niso, videli se niso. Starshi njegovi so se bali;

                        izobchenje bi doletelo vsakogar, od Judov,

                        ki Njega bi priznal, da je: Kristus.

                         

24                    Drugich so poklicali, chloveka, ki bil je prej slep,

                        da slishijo ga pod prisego.

                        Farizeji: Daj Bogu chast! Nam oblast!

                        Mi vemo, da je ta chlovek, da je greshnik.

25                    Siloamu: Jaz tega ne vem, vem samo, da sem bil slep

                        in da sedaj vidim.

26                    Farizeji: Kaj ti je storil, kako ti je odprl ochi?

27                    Siloamu: To sem vam zhe povedal, tega nochete slishati;

                        bi mar vi radi to delali, bi bili radi Njegovi uchenci?

28                    To je bilo prevech za njih; niso ga mogli vech poslushati.

                        Ozmerjali so ga in vrgli ven.

                        A ni se she pustil kar tako odgnati Siloamu.

                        Farizeji so izgubili oblast nad seboj, krichali so:

                        Ti si uchenec njegov!

                        Mi smo Mojzesovi uchenci!

29                    Mi vemo po Mojzesu, Mojzesu je govoril Bog;

                        ti: po tem, o katerem mi ne vemo niti, od kod je!

30                    Sedaj jim je mozh segel v besedo:

                        To je res chudno, da ne veste, odkod je, ko jaz vem,

                        ki sem od rojstva slep.

9.31                 Vemo, da Bog greshnikov ne slishi,

                        kdor Boga slishi, Njega slishi Bog.

32                    She nikoli se ni slishalo, da bi spregledal slep,

                        od rojstva slep.

33                    Ko bi On ne videl od Boga,

                        bi ne mogel nichesar storiti.

34                    Farizeji: Ves si ti rojen v grehu,

                        nas bosh uchil!

                        Opsovali so ga she in vrgli so ga ven.

                        Sedaj se je Siloamu chudil bolj kot vidu:

                        pogumu svojemu. Tudi zaslishevalci so se chudili,

                        a chudili so se na obichajen nachin.

                        Nihche pa se ni chudil, kako da on sam sploh vidi;

                        in nihche ni sprevidel, da bi nekdo lahko bil poslan zato,

                        da bi drugi videli, vsaj vid svojih vidnih ochi.

                        In od nekdaj je bilo tako, da so slepe, na tihem, v sebi,

                        prej zanichevali kot pomilovali.

35                    Jezus je slishal, da tako hrabro in srchno se je drzhal

                        na zaslishanju Siloamu, da pahnili so ga od sebe, ga

                        vrgli ven.

                        Vzradostil se je, ne malo.

                        Poishche ga Jezus in vprasha: Verujesh ti

                        v Sinu Boga?

36                    Siloamu: Gospod, kdo je on,

                        reci mi, da bi veroval vanj.

37                    Jezus: Videl si ga, in s teboj govori, On je.

                        Bil si poslan, da drugi vidijo,

                        kolikor videti zmorejo;

                        in bil si poslan, da me vidish.

38                    Siloamu: Verujem, Gospod,

                        o Gospod moj.

39                    Jezus: Prishel sem na ta svet,

                        da spregledajo ti, ki ne vidijo,

                        tako je bilo moje poslanstvo,

                        taka je bila razsodba Njegova.

                        In dodal je she: In ti, ki vidijo,

                        da oslepe.

40                    Ko to slishijo nekateri izmed farizejev,

                        ki so bili blizhe Njemu,

                        oneme od strahu.

                        Oni pa, ki bili so dlje;

                        in On njim ni bil blizu tako,

                        vprashajo ga: Ali smo tudi mi slepi?

9.41                 Jezus: Ko bi bili slepi,

                        povsem slepi,

                        ne imeli bi greha;

                        vendar vi pravite: vidimo,

                        zven vashega glasu pravi to,

                        zato greh vash ostaja.

                        Uchencem svojim pa je she dejal:

                        Ko vidite slepega, ne sprashujte se,

                        je sam greshil, so greshili roditelji njegovi?

                        Vprashajte se raje: Je slepota poslanstvo poti,

                        je slepota greh,

                        je greh tema,

                        je greh zreti v temo,

                        je kaj strashnejshega kot ne videti, ko videl bi lahko?

                         

                         

                         

10.1                 Resnichno, resnichno vam pravim:

                        Kdor ne gre skozi vrata v ovchji hlev,

                        ampak lazi drugod vanj,

                        je kakor tat in razbojnik.

2                      Pastir ovac gre skozi vrata vanj.

                        Vratar mu vrata odpira,

                        ovce poslushajo njegov glas,

                        in svoje ovce pozna,

                        in kliche jih po njihovem imenu,

                        vodi jih na pasho.

4                      Ko vse ovce svoje izpusti,

                        gre pred njimi,

                        in ovce gredo za njim,

                        ker poznajo glas njegov, v sebi.

5                      A za tujim glasom ne gredo,

                        od njega bezhe,

                        ker prepoznajo glas tujcev.

6                      To prispodobo je povedal Jezus,

                        uchencem svojim,

                        a oni niso razumeli,

                        kaj bi bilo to,

                        kar jim pravi.

7                      Pa jim pove Jezus drugache:

                        Resnichno, resnichno vam pravim,

                        da sem vam jaz kot vrata ovcam.

8                      Ti, ki so k vam prishli pred menoj,

                        so kot tatovi in razbojniki;

                        in ovce jih niso poslushale.

10.9                 Jaz sem vrata;

                        kdor gre skozi mene vase,

                        bo velichan,

                        in bo hodil ven in v notranjost,

                        in najde pasho, ki jo ishche.

10                    Tat z drugim namenom ne pride,

                        kot da krade in kolje in pokoncha zhivo;

                        jaz sem prishel, da pricham,

                        da zhive so, zhivljenje imajo,

                        da zhivljenja je obilo.

11                    Jaz sem pastir dobrega,

                        in dobri pastir, ki da zhivljenje za ovce.

12                    Najemnik pa, ki ni pastir,

                        ki mu ovce niso ljube,

                        ko volka vidi, da gre,

                        zapusti ovce, zbezhi;

                        da volk trga in razganja ovce,

13                    on pa bezhi,

                        ker je najemnik,

                        najemnik ovac ne ljubi.

14                    Jaz sem pastir dobrega,

                        svoje spoznam,

                        in moji spoznajo mene.

                        Jaz sem dobri pastir,

                        in poznam svoje ovce,

                        in moje ovce poznajo mene,

15                    kakor mene Oche pozna in jaz Njega,

                        On ve, da zhivljenje svoje dam za vas.

16                    Imam she drugih ovac, ki niso iz tega hleva,

                        tudi te moram voditi,

                        tudi one slishijo moj glas,

                        in isti je to glas,

                        in ena chreda ste,

                        istega pastirja.

17                    Oche me ljubi, ker tako ljubim,

                        da dam zhivljenje svoje,

                        da bi zhivljenje obudil.

18                    Nihche ne jemlje zhivljenja meni,

                        jaz ga dajem sam.

                        Oblast imam nad seboj,

                        da ga dajem,

                        in oblast imam sam,

                        da ga zopet vzamem.

                        Svoboda moja je to,

                        in zapoved je to,

                        ki prejel sem jo,

                        od Ocheta svojega.

                        In Oche moj jo je prejel;

                        kot jaz sem jo prejel;

                        od Boga.

                        Svobodna volja je zapoved Boga;

                        svoboda je vrednota Bozhanska.

                         

10.19               Judje so malo razumeli, le toliko,

                        da zopet nastane med njimi razpor.

                        In govorili so mnogi in mnogo so govorili,

                        bilo je tako, od vekomaj.

20                    S svojim mnenjem so izstopali dvoji.

                        Eni, ki govorili so: Zlega duha ima v sebi in

                        ob pamet je, kaj ga poslushate!

21                    Drugi pa: Take besede od obsedenca ne prihajajo,

                        ali more um omracheni slepcem odpreti ochi?

                        In kot je to tako vedno bilo, teh bilo manj je,

                        in manj glasni so bili.

                         

22                    Na praznik posvetitve templja v Jeruzalemu

                        je bila zima.

23                    Jezus se je sprehajal v templju, po lopi Salomonovi.

24                    Obstopijo ga Judje in mu vele:

                        Doklej nas pustish v negotovosti?

                        Che si Kristus, povej nam naravnost, odkrito!

25                    Jezus: Povedal sem vam, zhe tolikokrat sem vam povedal,

                        a zaman; vi ne vidite niti del, ki jih izpolnjujem

                        v imenu Ocheta svojega. Ta prichajo zame.

26                    Vi nimate zaupanja, ker niste iz hleva mojih ovac.

27                    Moje ovce poslushajo moj glas, vedo,

                        kdo jim govori in kdo od zunaj prishepetava;

                        za menoj hodijo,

                        moja pot je pot za njih,

                        da vidijo.

28                    Jaz jim dajem vechno zhivljenje,

                        nikdar se ne izgube, nikdar pogube,

                        nihche jih ne iztrga iz moje roke,

                        ne odvede jih s poti.

29                    Oche moj, ki mi jih je dal, je vechji

                        od vsega, kar si vi lahko zamishljate,

                        nihche jih ne more iztrgati Njemu, Ochetu mojemu;

                        ne more jih iztrgati iz roke Boga Ocheta in mojega.

30                    Jaz in Oche sva eno v Bogu.

                         

10.31               In kako jih je to razjezilo;

                        zopet pograbijo vsak kamen svoj,

                        da bi ga kamenjali.

32                    Ni se vznemiril, le vprasha jih:

                        Veliko del sem vam pokazal,

                        to so dela Ocheta mojega v meni;

                        za katero teh del me kamenjate?

33                    Oni: za dobra dela te ne kamenjamo,

                        ampak za kleveto Boga,

                        ker se ti, ki si chlovek,

                        delash Boga.

34                    Jezus: Kaj ni pisano v zakonu vashem:

                        “Jaz sem rekel, Bogovi ste.”

35                    Se more pismo ovrechi s kamenjem?

                        Morete ovrechi, da imenoval vas je: Bogove;

                        tiste, ki je beseda Bozhja v njih,

                        tiste, ki jo slishijo v sebi.

                        Boste to obsuli s kamenjem?

36                    Zakaj potem meni, ki me je Oche posvetil

                        na svet vam poslal, pravite vi:

                        Preklinjash Boga;

                        ker sem rekel: Sin Bozhji sem!

37                    Che ne delam del Ocheta svojega, mi verujete;

38                    ko pa delam dela Njegova, mi ne verujete.

                        Che meni ne verujete, vsaj delom mojim verujte:

                        morda spoznate, da je Oche v meni in jaz v Njem.

                        In morda spoznate, da na tej poti sem zato,

                        da bi videli, da Bogovi ste,

                        ker je Bog v vas, in vi v Bogu.

39                    Zopet ga eni skushajo zgrabiti, prijeti ga,

                        a On se jim umakne iz rok.

                        Drugi ga skushajo razumeti,

                        tudi tem se izmakne iz rok,

                        ko so zhe mislili, da so ga razumeli;

                        a razumeti Njega ni mogoche,

                        za kaj vech pa she ni jim dopushchal njihov chas.

                         

40                    Zopet odide Jezus na ono stran Jordana,

                        reke ochishchenja velike,

                        na mesto, kjer je Janez krstil,

                        in je on mimo njega shel,

                        sedaj ostane On tu.

41                    Prihajali so k Njemu drug za drugim,

                        mnogi so prishli,

                        govorili so:

                        Janez res ni storil nobenega chudezha,

                        a karkoli je storil,

                        je bilo tako resnichno in lepo.

                        Karkoli je Janez povedal o Njem,

                        je bilo vse resnichno,

                        Janez je videl Njegovo pot.

10.42               In mnogo njih je tu sprejelo vero vanj.

                         

                        On pa je mislil Nanj,

                        On je mislil na Janezov dar,

                        mislil je nanj z zhalostjo dushe,

                        ranjene v njem.

                         

                         

                         

11.1                  V Betaniji je zbolel brat Marije, Martine sestre,

                        Lazar mu je bilo ime. Zelo je bil bolan, zbolel je

                        na smrt.

3                      Sestri poshljeta sporochilo Njemu: Gospod, glej, ta,

                        ki ga ti ljubish, je bolan, zelo.

4                      Ko Jezus slishi to sporochilo, reche: Ni to bolezen

                        za smrt njegovo,

                        ona je sporochilo Bozhje,

                        za slavo Njegovo,

                        ona je znamenje za Sinu Bozhjega,

                        po njej oslavi Njega.

5                      Jezus je ljubil Marto in sestro Marijo in Lazarja,

                        brata njunega.

6                      A nikamor ni shel in ni kazalo, da namerava iti k njim;

                        tako je bilo dva dni.

7                      Ko drugi dan mine, pravi Jezus uchencem svojim: Pojdimo

                        sedaj, v Judejo!

8                      Uchenci: Rabi, ravnokar so te hoteli tam Judje

                        s kamenjem posuti, menda ne pojdesh spet tja?

9                      Jezus: Kaj nima dan dvanajst ur?

                        Che hodi kdo, ko mu je dan, se ne spotakne,

                        luch tega sveta vidi.

10                    Che pa kdo hodi ponochi, spotakne se,

                        luchi tega sveta ne vidi.

11                    Lazar, prijatelj nash, je zaspal;

                        grem, da prebudim ga.

12                    Uchenci: Gospod, che je zaspal, gotovo ozdravi.

13                    A niso govorili: On in uchenci njegovi, o enako

                        globokem spanju Lazarjevem.

14                    Jezus jim je moral razlochno povedati: Lazar je umrl.

11.15               In jaz se radostim tega, zaradi vas se radujem,

                        da nisem bil tam, ko je umiral, morda boste tako videli;

                        pojdimo k njemu sedaj!

16                    Tomazh, ki mu je bilo ime Dvojchek, je bil najbolj pretresen;

                        souchencem sochutno reche: Pojdimo she mi, da umremo z njim.

17                    Shtiri dni je lezhal zhe Lazar v zemlje grobu, ko je

                        Jezus prishel k njemu.

19                    Mnogo Judov iz Jeruzalema je bilo tu, na trgu Betanije,

                        da z Marto in Marijo zhalost dele, da jima sozhalje izreko,

18                    po odhodu Lazarja, brata njunega. In Betanija je bila

                        tako blizu Jeruzalema.

20                    Marta je shla Jezusu nasproti, Marija je ostala doma,

                        glas o njegovem prihodu nekam chudno jima je legel

                        v dusho.

21                    Ko ga Marta srecha, ne upa si ga pogledati;

                        zhalostno, a s senco ochitanja v glasu mu reche: Gospod,

                        ko bi bil tu, brat moj ne bi umrl. In tako si je

                        zhelel on, da bi bil ti ob njem. Prosi Boga zanj,

22                    vem, da kar prosish Boga, Bog tebi da.

23                    Jezus: Ne zhaluj Marta; brat tvoj vstane.

24                    Marta: Vem, vstane on poslednji dan, ob vstajenju,

                        ob prebujenju vseh, prebudi se tudi on.

25                    Jezus: Ne, Marta. Brat tvoj se vrne v sedaj.

                        Prebujenje sem jaz in vstajenje zhivljenja v sedaj,

26                    slednji dan jaz to sem. Kdor vidi moje zhivljenje,

                        ta vidi, da bom zhivel, cheprav umrem; in tako vsak,

                        ki vidi v sebi zhivljenje in veruje temu, kar vidi,

                        on ve, da zhivljenje nikoli ne umre, ono zhivi vechno.

                        Marta, mrtvih ni.

27                    Marta: Gospod, verjamem ti, ti si Kristus, ti si

                        Sin Bozhji, ki je mogel priti na svet.

28                    Marta teche k Mariji skrivaj, shepetaje pove ji,

                        da kliche jo On.

29                    Marija tedaj hitro vstane, hiti k Njemu, ki je chakal jo.

30                    She vedno ni hotel stopiti na trg v Betaniji Jezus.

31                    Naglica njena pa je vzbudila radovednost tolazhnikov

                        med Judi, za njo gredo, hoteli so videti, kako bo jokala

                        ob grobu, tega zamuditi niso smeli.

32                    Marija pade k nogam Jezusu in zhalost njena je bila

                        resnichno neustavljiva, bolj ihtela je kot govorila:

                        Gospod, ko bi bil tu, brat moj ne bi umrl.

                        Jezus, ko vidi bridkost njeno, z nje zmedenostjo

                        zaznamovano; in ko vidi, da prishli so za njo Judje,

                        da jokajo poleg; zgrozi se v duhu,

                        nekaj se prelomi v njem; potem pa

                        postane sam zhalosten, da komaj ubrani solz se,

                        sin chlovekov.

11.34               A kmalu se zbere in vprasha: Kam ste ga polozhili?

                        Oni: Pridi in poglej!

35                    Tedaj se Jezus ni mogel vech ubraniti solz chloveka.

                        Jezus se razjoka. Jezus je jokal nad chlovekom.

                        In kako so si to razlagali prichujochi? Razlichno.

36                    Eni njih, bolj med seboj: Glej, kako ga je ljubil!

37                    Drugi pa: Ali ni mogel on, ki je slepemu ochi odprl,

                        storiti temu tako, da ne bi umrl?

38                    Drugich se je Jezus zgrozil v sebi,

                        on slishi njih modrovanje,

                        On vidi v njih dushe.

                        Potem pride k zemlje grobu,

                        nje krstu.

                        Grob je bila votlina,

                        kamen je lezhal na njej.

39                    Ukazhe jim: Vzdignite kamen!

                        Marta: Gospod, saj zhe smrdi;

                        shtiri dni je zhe v grobu.

40                    Jezus: Ali nochesh videti slave Bozhje, Marta?

                        Naj ne storim tega, kar rekel sem ti,

                        zaradi smradu ne?

                        Marta umolkne.

41                    Sedaj odvalijo kamen groba.

                        Jezus povzdigne notranje ochi k nebu,

                        glas svoj v molitev.

                        Slishali so ga, da je molil tiho,

                        tako: O, Oche, hvala ti, slishal si me.

42                    Oprosti mi, vem, da me slishish vedno,

                        zaradi ljudstva, njih vere, sem govoril

                        glasno.

43                    Potem je z mochnim glasom zaklical: Lazar,

                        pridi ven!

44                    Mrtvec pride,

                        povezan na nogah in rokah,

                        s povoji, tremi,

                        z obrazom, v mrtvashki prt ovitim.

                        She enkrat jim ukazhe:

                        Razvezhite ga,

                        pustite ga, da odide,

                        ne zadrzhujte ga,

                        pri zemlje grobu.

45                    Tedaj je veliko njih Judov,

                        ki so bili prishli k Mariji,

                        da vidijo pogreb navadni,

                        videlo za njih chudezh najvechji:

                        Ta chlovek je premagal smrt.

                        In veliko izmed njih je

                        sprejelo vero vanj.

                         

11.46               A nekaj njih je pohitelo k farizejem

                        z ovadbo svezho.

47                    Ko vishji so duhovni in farizeji vishji

                        zvedeli za ta chudezh;

                        jih zgrabi panichni strah.

                        Sedaj shlo je za res,

                        za njih moch, njih oblast.

                        Nemudoma sklichejo veliki zbor,

                        razpravljajo tako:

48                    Kaj ta chlovek dela?

                        Sedaj zhe mrtve prebuja?

                        Kaj naj storimo?

                        Samo she malo ga pustimo,

                        in kdo nam bo she veroval?

                        Nam sploh she kdo verjame?

                        Rimljani pridejo z vojsko vso,

                        vse nam vzamejo,

                        zemljo in ljudstvo.

49                    Le eden njih, Kajfa;

                        to leto nesrechno,

                        bil izvoljen je

                        za duhovna velikega;

                        je govoril drugache,

                        takole:

                        Vi nichesar ne veste!

50                    In tudi premishljujete ne veliko;

                        sicer vedeli bi, da bolje je za vas,

                        che se ta chlovek zhrtvuje za vas;

                        che umre on za ljudstvo,

                        ves narod ne pogine.

51                    A to ni rekel kar tako,

                        tega spontano ni izrekel,

                        sam iz sebe.

                        Bila je to prerokba njegova,

                        ki jo izrekel je za to leto,

                        ker veliki duhoven je bil ta,

                        ki je prerokbo uradno izrekel;

                        tako se je glasila:

52                    Jezus bo umrl za narod;

                        in ne samo za ta narod,

                        ampak za vse narode,

                        razkropljene otroke Bozhje;

                        On jih: zbere v eno.

                        Vsak narod je individualnost zase,

                        nobeden njih izven Boga ni,

                        eno je z Njim.

                        Niti ga niso do konca poslushali,

                        njegove prerokbe niso jemali prevech resno;

                        imeli so opravek pomembnejshi.

                         

11.53               Od tega dne se vsak dan sestajajo,

                        da se posvetujejo o vsem, predvsem

                        pa o tem, kako bi ga chim prej

                        zavratno umorili.

57                    Uradno so izdali zanj zaporno povelje,

                        in Jezus je bil izobchen,

                        kot javna oseba iznichen.

54                    Jezus ni vech hodil javno med Jude,

                        umaknil se je z uchenci odtod v Efraim,

                        mesto blizu pushchave.

55                    Bila pa je blizu Velika noch Judov.

                         

                         

                         

12.1                 Shest dni pred Veliko nochjo se Jezus vrne,

                        v Betanijo.

                        Tista drobna znamenja, znanilci dogodkov pomembnih,

                        ki jih chlovek navadno ne vidi,

                        che vidi jih, pa le megleno se spominja, da jih je zhe videl,

                        so se Njemu jasno kazala, drugo za drugim.

2                      Ob vecherji pri Lazarju, je bilo prvo;

                        Marta mu je stregla, Lazar pa je bil med temi, ki

                        so sedeli za mizo z njim; to je zhe videl.

3                      Marija je vzela libro nardovega mazila, pravega in

                        dragocenega, pomazili noge Jezusove, otre mu jih

                        z lasmi svojimi: in hisha se je napolnila z duhom

                        mazila nardovega, polna je bila njegovega duha.

4                      Juda Simona Ishkariota pa si ni mogel kaj,

                        da ne bi negodoval:

5                      Zakaj se ni raje prodalo to mazilo za tristo denarjev,

                        in dalo ubogim.

7                      Jezus: Pusti jo; za dan pogreba mojega ga je hranila.

8                      Vsak trenutek imate uboge pri sebi, a mene nimate

                        nikdar.

12.9                 Ljudstvo je trumoma prihajalo, pa ne samo zaradi

                        Jezusa, tudi zaradi Lazarja, da bi videli tega,

                        ki On ga je od mrtvih prebudil.

10                    Vishji duhovni so poslali oglednike, posvetovali so se

                        zhe, da bi tudi Lazarja umorili; ker uradno je on mrtev,

                        po zemlji tak ne bi smel hoditi.

11                    Lazar je bil poleg tega she zhiv dokaz mochi Jezusove,

                        in kar je bilo she bolj hudo, nemochi njihove;

                        in mnogo preprostih iz ljudstva Judov je sprejelo vero

                        v Jezusa prav zavoljo Lazarja. Tako so porochali sli.

12                    Mnozhica je bila zhe ogromna, prishli so na praznik,

                        sedaj pa so zvedeli she to, da gre Jezus v Jeruzalem.

13                    In vzeli so palmove veje in naproti mu gredo;

                        in vzklikajo: Hosana!

                        Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

                        Kralj Izraelov!

                         

14                    In potem se je zgodila she vrsta drugih znamenj,

                        ki jih je on zhe videl, nekatera njih bila so opisana

                        v pismu.

                        Pripeljejo mu oslicha in sede nanj, prvi.

15                    “Ne boj se, hchi Sionska!

                        Glej, kralj tvoj gre,

                        sedech na zhrebetu oslichjem.”

17                    Ljudstvo je bilo z njim,

                        in ljudstvo je prichevalo o njem,

                        ki je mrtvega obudil v imenu Njegovem.

16                    Tega uchenci njegovi sprva niso razumeli,

                        a ko je bil Jezus slavljen s slavo najvishjo,

                        tedaj so se spomnili,

                        da to je bilo pisano o njem, tisoch let,

                        da to se je moralo zgoditi.

19                    Da bi ga farizeji sedaj prijeli ali zavratno umorili,

                        to sedaj ni bilo vech mogoche.

                        Veshchi posla svojega reko:

                        Vidite, sedaj nich ne opravite!

                        Glejte, ves svet dere za njim!

20                    Tudi Grki so zhe bili tu, med romarji,

                        ki so prishli, da bi molili za praznik.

21                    In oni so hoteli videti Jezusa (ne Davida);

                        k Filipu iz Betsaide Galilejske previdno pristopijo

                        in mu rechejo: Gospod, Jezusa bi radi videli.

                        (David je poravnal pot svoj.)

22                    Filip je slutil zlo, k Jezusu se ni upal;

                        shel je k Andreju.

                        Andreju pa se ni zgodilo nich.

                        Tedaj shele si Andrej in Filip upata k Jezusu

                        s sporochilom skrivnostnim.

                        Ko mu uchenca izpovesta sum svoj, obup njun;

                        je vedel. Sedaj je vedel z gotovostjo sebe.

12.23               Reche jima: Prishla je ura,

                        da bi bil oslavljen sin chlovekov v Sinu chloveka.

                         

24                    Resnichno, resnichno vam pravim:

                        Pshenichno zrno, che pade v zemljo in ne umre,

                        ostane samo;

                        che pa umre, obrodi

                        veliko sadu.

                        Sochen je sad Njegov in veter,

                        veter ga ziblje kot v sanjah,

                        prebuja se on sam,

                        da bil bi z Njim,

                        On ni vech sam, le On ni,

                        On ves je, ki je bil in ki bode.

25                    Kdor svojo dusho ljubi,

                        jo hrani za vechno zhivljenje;

                        a kdor sovrazhi svojo dusho,

                        zhe na tem svetu jo izgubi, potemni;

                        a kdor res resnichno ljubi,

                        ne ljubi on za svet.

                         

                        Rekel je veliko, razumeli ga niso,

                        vsak njih je razumel drugache.

                        Eni so razumeli, da rekel je:

                        Kdor ima rad svoje zhivljenje,

                        ga bo izgubil;

                        kdor pa svoje zhivljenje na tem svetu sovrazhi,

                        ga bo ohranil za vechno zhivljenje.

                        Drugi so doumeli, da rekel je:

                        Kdor ljubi dusho svojo, jo izgubi;

                        a kdor sovrazhi dusho svojo na tem svetu,

                        ta jo ohrani za vechno zhivljenje.

                        Tretji so umeli, da je rekel:

                        Kdor ljubi dusho svojo, na tem svetu,

                        jo izgubi;

                        ne hrani je za zhivljenje vechno,

                        on hrani jo za svet.

                        Ko ne ljubi dushe svoje na tem svetu,

                        hrani jo za zhivljenje vechno.

                        Ujeta dusha v svetu

                        ostane sama,

                        ona sama hrepeni

                        po svobodi sebe,

                        zhivljenju vechnem.

                        Pa ni rekel ne tako ne drugache,

                        On vsakomur v njih je govoril sochasno.

                        Tako, kot je mogel, je vsakdo v njih slishal besede

                        z ushesi svojimi;

                        videl priliko

                        z ochmi svojimi.

                        A eno je gotovo:

                        cheprav drugache jim je zvenel zven besede mochi,

                        cheprav drugache so videle njih duhovne ochi,

                        srce je njegovo ljubilo,

                        srce je govorilo:

                         

12.26               Che kdo vas hoche biti zvest sebi,

                        naj gre za menoj;

                        po poti moji,

                        ki sem jo prehodil zanj,

                        da videl bo;

                        kjer sem sedaj jaz,

                        tam bo tudi on,

                        tudi njegova ura pride;

                        che bo zvest zgledu mojemu,

                        sebi bo zvest, sebstvu sebe;

                        che bo zvest sebi,

                        tudi njega pochasti Oche.

27                    Sedaj je dusha moja zhalostna,

                        in kaj hochem rechi?

                        Oche, reshi me iz te ure!

                        Toda ne,

                        Saj zato sem prishel,

                        tako dolga je bila pot,

                        da prishel sem do tod,

                        v to uro.

                        Le she malo pa bi izrekel molitev zadnjo:

                        O Bog, reshi me iz te lupine!

                        In vse bi bilo zaman,

                        vsa pot bi bila zaman.

28                    In izrekel je molitev:

                        O Oche, oslavi Sebe,

                        oslavi ime svoje,

                        oslavi ti Bozhanskost svojo.

                         

                        Tedaj se oglasi glas, globok,

                        iz najgloblje notranjosti:

                        Oslavil sem ga,

                        oslavljam ga,

                        in zopet ga oslavim.

                         

12.29               Ljudje, ki so stali blizu,

                        a ne Njemu dovolj blizu,

                        so slishali ga kot grmenje.

                        Drugi so slishali,

                        da mu je angel govoril.

30                    Beroch njih misli, reche jim On:

                        ne zaradi mene, zaradi sebe ste slishali

                        ta Glas.

                        Jaz slishim ga vedno,

                        kot slishi On mene.

31                    Zdaj je sodba tega sveta,

                        zdaj bo vojvoda vojska nad vojskami,

                        vojvoda tega sveta, vrzhen ven,

                        s tega sveta.

32                    In ko zapustim vas,

                        vas vabim, k sebi.

                         

33                    Zhalost prezhame dusho njegovo.

                        To jim je rekel, da bi doumeli

                        smrt njegovo:

                        kaj ona je,

                        zakaj mu je umreti treba,

                        kako bo umrl.

34                    Pa ga niso razumeli.

35                    In zopet, nevemkolikich zhe, jim pravi:

                        She malo je luch pred vami;

                        hodite k svetlobi, dokler jo vidite v sebi,

                        ko vas objame tema, svet senc,

                        ne vidite svetlobe, ne poti svoje.

36                    Dokler imate Luch, imate upanje,

                        ne opustite ga, da ne postanete to, kar niste;

                        sinovi luchi ste, ne teme.

                        In zopet prezhame zhalost dusho njegovo.

                        Videl ga ni, in slishal ga ni, nihche;

                        nihche ni zmogel videti dushe Njegove;

                        le eden, ki ga je res resnichno: ljubil.

37                    Zhalost preveva Njemu duha,

                        vsi chudezhi, vsa dela njegova,

                        je bilo vse to zaman?

12.38               Izpolniti se mora prerokba preroka Izaije;

                        dete zadnje Njegovo, smisel njegov:

                        “Gospod, kdo je veroval nashemu porochilu?

                        In bolechina rane njegove, komu se je razodela?”

40                    “Oslepil jim je ochi in zakrknil jim je srce,

                        da ne bi z ochmi videli, in s srcem umeli,

                        in jaz bi jih ozdravil.”

                        Z duhovnimi ochmi niso gledali,

                        svoj notranji glas niso poslushali,

                        s srcem niso umeli,

                        iz sebe lupine niso stopili;

                        kdo naj razsvetlil bi Um njihov?

41                    Tako nekako je govoril prerok Izaija, ko je videl:

                        slavo Njegovo, in je govoril o Njem.

                         

42                    Vendar mnogi med njimi, tudi mnogi izmed prvakov,

                        so v sebi verovali vanj;

                        a ko so tehtali slavo Boga

                        s slavo pri ljudeh,

                        odtehta slednja vech,

                        bila jim je blizhe;

                        bil pa je tu she strah njihov,

                        da jih javno ne izobchijo, iz shodnic.

43                    Rekli bi lahko, da so ljubili slavo pri ljudeh,

                        veliko bolj kot slavo pri Bogu.

44                    Njih misli je bral Jezus,

                        zakliche jim: Kdor veruje v mene,

                        veruje ne v mene,

                        ampak v poslanstvo moje.

45                    In kdor vidi vame,

                        vidi, kdo me je poslal.

46                    Jaz Luch sem!

                        Prishel sem na svet,

                        da ne ostane nihche v temi;

                        kdor veruje, v Luch v meni,

                        v sebi veruje.

47                    In, che kdo slishi moje besede,

                        a jih ne more sprejeti,

                        ga jaz ne obsojam,

                        zato: ker nisem prishel na vash svet,

                        da bi sodil po duhu shibkim;

                        prishel sem, da dvignem vash svet,

                        ga v duhu velicham.

48                    Kdor zanichuje me, ne sprejema mojih besed,

                        ima svojega sodnika, v njem je.

                        Ena je beseda, ki sem jo govoril,

                        ona ga bo sodila, njegov slednji dan.

12.49               Govoril sem iz sebe, a nisem govoril sam.

50                    Neumrljivost dushe, nje vechno zhivljenje,

                        ni moja zapoved, ona govori: sama za sebe.

                        In izpolnil je Jezus prerokbo sebe:

                        Njegov glas je bil: “Glas vpijochega v pushchavi”.

                        O pushchava, jaz nisem mogel v tvoje srce.

                         

                         

                         

13.1                 On je sedaj vedel, z gotovostjo sebe, za svojo zadnjo

                        jed, bilo je to pred praznikom velikonochnim, ko uzhil je

                        zadnjo vecherjo z njimi.

                        Vedel je, da prishel je njegov dan;

                        vedel je, da se sedaj poslavlja od njih, ki jih je ljubil;

                        vedel je, da je sedaj pred zadnjo preizkushnjo svoje

                        ljubezni.

                        Bo mogel ljubiti izdajalca svojega, v sebi;

                        bo mogel ljubiti do konca?

                        Tega ni vedel z enako gotovostjo, ker je

                        vedel, da zhrtvoval ga je, On sam.

2                      On sam je bil, ki je dal Simonovemu Ishkarjotu zlo

                        izdajstva v srce njegovo.

                        Bo mogel ljubiti do konca bistvo svoje?

3                      Vedel je, da je prishel zato, da sedaj pojde do konca;

                        in vedel je, da mu je On dal milost preizkushnje.

                        Jezus vstane, vedoch, da mu je Oche dal vse v roke,

                        da sedaj lahko gre k Bogu, ves.

4                      Vstal je od vecherje in slekel vse;

                        da gre chist, nezakrit tja, od koder je izshel.

5                      Opashe sebe s prtom zadnje vecherje;

                        in umiva noge uchencem;

                        brishe jih s prtom zadnje vecherje,

                        da le on bi opasan bil z njim.

                        Ko storil bo tako vsem uchencem svojim,

                        ponizhal se njim,

                        bil je v ponizhnosti zgled jim;

                        ker tudi v bivanju vishjem ta krepost ni vsa chista,

                        nikoli do konca;

                        prevech jo je zhelel.

6                      Ko pride do Simona Petra, tega Simon ni mogel

                        pustiti.

                        Simon Peter: Gospod, ti mi bosh umival noge?

                         

13.7                 Jezus: To, kar sedaj jaz delam, ti sedaj ne vidish,

                        a videl bosh.

8                      Simon Peter: Ne, tega ne, na veke ne.

                        Na vechnost bi prisegel Peter, da noche;

                        vsaj ponizhanja njega pred njim ne.

9                      In prosi ga Simon Peter, da mu umije vse telo:

                        roke, glavo, telo; le nog ne, le nog samih ne!

                         

10                    Pove mu Jezus:

                        Voda chisti, ochisti vse,

                        voda je kot chistost sama.

                        A bolj chista je voda, ki je ti ne vidish,

                        ona chisti ti dusho.

                        Voda, ki perem ti noge z njo,

                        ta chisti dusho mojo.

                        Mi bosh odrekel to?

                        Kaj ni to dolg in delezh tvoj?

                        Kdor je bil v vodi res ochishchen,

                        v kopeli ochishchenja chist,

                        je resnichno ochishchen,

                        ves je chist;

                        ne potrebuje,

                        da samo noge umije,

                        ki prah napuha neskromnosti nosijo,

                        po stopnicah se vzpenjajo,

                        navzgor hite;

                        in hodijo po tem, kar ne vidijo;

                        in kar ne vidijo, teptajo.

                        Z ochishchenjem lahko si ves chist,

                        a to ti je mogochost samo.

                        Vi ste chisti, a ne vsi.

                        Naj ne misli tako nihche,

                        da je za vechnost chist.

                        Nihche ni ves chist,

                        a zato naj ne misli,

                        vsi smo nechisti;

                        niste vsi enako nechisti,

                        tudi jaz nisem ves chist.

                         

11                    On je poznal sebe,

                        in izdajalca sebe,

                        in izdajalca svojega, v sebi.

                         

12                    Umil jim je noge,

                        oblekel oblachilo svoje,

                        sedel za mizo in vprashal jih:

                        Sploh veste, kaj sem vam govoril?

                        Ne veste, a vedeli boste.

                         

13.13               Imenujete me: Uchitelj in Gospod;

                        in prav pravite, ker to tudi sem,

                        a nisem samo to.

14                    Che sem vam jaz, Gospod, Uchenik, umil noge;

                        jih boste tudi vi drug drugemu umivali.

15                    Dal sem vam zgled, sebe v vpogled, da se tudi

                        vi ochistite; in dal sem vam vpogled v nas.

16                    Resnichno, resnichno vam pravim:

                        Hlapec ni vechji od gospodarja svojega.

                        A najprej mora biti prvo resnichno, da je lahko

                        drugo dvakrat resnichno.

                        Poslanec ni boljshi od Njega, ki ga je poslal.

17                    Che to veste, blagor vam, ki delate tako,

                        presegli boste svobodo svojo.

18                    Ne govorim vsem v vas enako,

                        pa vendar govorim vsem:

                        Jaz vem, katerega izmed vas sem izvolil,

                        in vem, katerega v vas sem izvolil.

                        Vem, kdo bo prvi, in kdo bo drugi v vas;

                        in vem, kdo prvi in kdo drugi med vami.

                        Vem, kako kdo od vas pride najdlje,

                        po poti svoji.

                        Zato pravim sedaj: Pismo se mora izpolniti:

                        “Ta, ki jι z menoj kruh, je vzdignil

                        peto svojo zoper mene.”

19                    Zhe sedaj vam to pravim, preden se je zgodilo,

                        da boste vedeli, ko se zgodi, da sem jaz ta,

                        ki ga je poslal;

20                    in ta, ki sprejme mene, me sprejme takega, kot me je

                        On poslal; in sprejme Njega, ki me je poslal.

21                    Ko jim je to povedal, se je razzhalostil Jezus,

                        videl je, da tega ne umejo,

                        potem pa je zatrdil tako:

                        Resnichno vam pravim, da me eden izmed vas izda.

                        Res resnichno me izda eden od treh v vas,

                        iz trojnosti vashe izda me, zataji;

                        in eden bo prvi; ko bo to storil,

                        boste storili to she vsi drugi, nekateri vechkrat;

                        da videli bi. Che to veste, blagor vam, ki to delate,

                        ker presegli ste sebe.

                        Che nekdo izda,

                        izda ljubezen tvojo, in svojo;

                        je to, kot bi dvakrat umrl,

                        kot da bi ti umrl v njem, on v tebi;

                        je kakor da bi ljubezen umrla dvakrat resnichno;

                        ljubezen umira v njem in v tebi,

                        lochi se ljubezen iz Njega.

                        Bolj ko jim je pravil, bolj zhalostil se je v duhu

                        resnichno.

                        Niso razumeli, moral jim je govoriti s telesom,