8-14janez8i

Pogum Revije SRP 2001/2

Rajko Shushtarshich

JANEZOVO RAZODETJE 8.1-14.31

ali
O treh vrednotah: resnici, svobodi ljubezni
in njih transcendiranju

8.1		On pa, ki je danes izzival usodo, ko je odmaknil
		shchit svoj, sebe,
		gre sedaj, da bil bi sam z Bogom, na Oljsko goro.
2		Zjutraj se vrne v tempelj,
		in ljudstvo se zbere, sede k njemu,
		in se uchi.

8.3		Tedaj pa; nekam zmagoslavno,
		skoraj svechano, a prikrito sovrazhno
		farizeji in pismarji pripeljajo k njemu
		zheno, v preshushtvu zasacheno;
		v sredo mnozhice jo postavijo,
		in reko mu:
4		Uchenik, ta zhena je ravnokar v preshushtvu zasachena,
5		vemo, kaj Mojzes pravi! Kaj pravish ti?
6		On pa se skloni in pishe s prstom po tleh.
7		Ko pa zopet vprashajo, zravna se in jim reche:
		Kdor je med vami brez greha,
		naj prvi vrzhe kamen nanjo.
8		Pogledal jih je odsotno, kot bi gledal preko njih;
		in zopet se skloni in pishe po tleh.
		Ko so to slishali,
		odhajajo,
		drug za drugim gredo;
		prvi odidejo starejshi,
		za njimi vsi, do zadnjega njih.
		Ostal je sam z njo.
		Stala je tam, kot vkopana,
		hroma od strahu, kdaj kamen prileti,
		in potem, da ne zadene jo kazen she hujsha,
		od njega.
10		Jezus zravna se, kot da zachuden bi bil,
		ko ne vidi nikogar, pogleda njo,
		reche ji: Zhena, kje so oni?
		Ali te ni nobeden obsodil?
11		Ona: Nobeden, Gospod.
		On: Ne boj se, tudi jaz te ne obsojam;
		pojdi, in ne delaj tega.

12		Sedaj Jezus, kot da se ni nich zgodilo,
		zopet uchi, te, ki so sedli k njemu:
		Jaz sem luch sveta,
		kdor gre za menoj,
		ne bo hodil po temi,
		ker imel bo
		luch zhivljenja.
13		Farizeji med njimi pa njemu tako:
		Ti sam zase prichujesh,
		prichevanje táko ni resnichno.
14		Jezus: Ko jaz sam zase prichujem,
		je prichevanje moje resnichno,
		ker vem za svojo pot,
		vem, odkod sem prishel, kam grem;
		ko boste to vedeli zase,
		bo resnichno prichevanje vashe.
8.15		Vi sodite po najnizhjem v sebi,
		po sli svoji;
		a tako jaz ne sodim nikogar.
16		Ko pa zhe sodim,
		je moja sodba resnichna,
		ker jaz nisem sam, ko sodim,
		jaz in Oche, ki me je poslal,
		sva ena misel, ena sodba.
17		Pishe pa tudi v zakonu vashem,
		da je chlovekov dveh prichevanje
		resnichno.
18		Jaz sem, ki prichujem sam zase,
		in prichuje zame Oche, ki me je poslal.
19		Ugovarjajo mu farizeji:
		Kje je tvoj oche?
		Jezus: Niti mene ne poznate,
		besed mojih, njih duha,
		kako boste poznali Ocheta mojega?

20		Te besede je govoril, pri zakladnici njim sveti,
		in v njihovem templju je uchil, najsvetejshem,
		in nihche ga ni zgrabil.

21		Zopet jim je rekel:
		Jaz odhajam,
		iskali me boste,
		a me ne najdete,
		in v slepoti svoji umrete;
		kamor jaz grem, vi ne morete sami.
22		Judje: Se misli ta sam umoriti,
		ko pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti do mene.
		Ne bo nam ushel.
23		Jezus: Vi ste od tega sveta, njega suzhnji,
		jaz nisem, suzhenj sveta;
		vi ste na dnu, jaz sem nad tem;
		vi ste na zemlji, jaz sem za vas na nebu.
24		A nisem vas strashil, da umrete v grehu sebe,
		zato, da bi vam s strahom vashim vladal;
		nisem vam govoril, da sem neumrljiv,
		da bi se dvignil nad vas umrljive.
		To sem vam govoril, da bi sebi verovali,
		da videli bi, da vi ste neumrljivi,
		da ne umorite sebe s slepoto svojo,
		da ne mrete v grehih svojih,
		ker vashi so oni, to vi ste.
8.25		Judje: Kdo si ti?
		Jezus: Jaz sem,
		sem ta, ki sem vam zhe na zachetku pravil, da sem,
		in kar vam pravi: vi ste, che hochete videti.
26		Mnogo bi vam mogel rechi o vas samih,
		a ni mi, da bi sodil o vas;
		ker ta, ki mi kazhe pot, je resnichen, On ne sodi,
		in jaz govorim svetu to, kar slishim od Njega.
27		Videl je, da ga ne razumejo, zato je she enkrat rekel:
28		Kadar boste povishali sina chlovekovega v sebi,
		tedaj spoznate, da jaz sem,
		da sam od sebe nichesar ne delam,
		da jaz delam po sebi, iz sebe spontano, svobodno,
		kakor me je nauchil Oche moj.
		To je poslanstvo moje,
		to govorim vam.
29		In ta, ki me je poslal, je z menoj,
		nikoli me ne pusti samega,
		zato jaz nisem nikoli sam.

30		Ko je to govoril jih je mnogo sprejelo vero vanj,
		ljudje so tako sami, tako zelo se boje samote,
		a malo je njih, ki so sprejeli vero vase.
31		Tistim Judom, ki so mu verovali, je govoril takole:
		Che ostanete zvesti duhu besede moje,
		tedaj boste resnichno v besedi moji,
		tedaj boste zares uchenci moji.
		Che ostanete v besedi zhivi, ne v chrki mrtvi,
		spoznate resnico,
		in resnica vas osvobodi.
33		Judje: Mi smo ponosni sinovi Abrahamovi,
		nikomur she nismo nikdar suzhnjevali;
		ti pa pravish: Postanite svobodni!
34		Jezus: Kdor ne pozna resnice,
		resnici ne gleda v ochi,
		ne more biti svoboden,
		le suzhenj je lahko zmoti svoji.
35		Suzhenj ne pride iz okov svojih,
		sin Bozhji pride iz njih, v svobodo,
		v njej ostane, vekomaj.
		Che vas torej Sin osvobodi,
		boste resnichno res svobodni.
8.37		Vem, da ste seme Abrahamovo,
		a vem, da gledate, kako bi me umorili,
		tako beseda moja ne pride chista do vas,
		v vas take, ona ne more,
		ona nima mesta v vas.
38		Delajte, kar ste od svojega Ocheta slishali,
		tudi jaz delam tako.
39		Judje: Oche nash je Abraham.
40		Jezus: Ko bi bili sinovi Abrahamovi, bi delali tako,
		kot Abraham je delal; resnice on ni chrtil; umora
		zaradi resnice, za pravichnost ni proglashal; tega on
		ne bi storil, niti v mislih ne.
41		Vendar vi delate ocheta svojega dela.
		Judje: Mi smo chisti rojeni;
		enega Ocheta imamo, Boga.
42		Jezus: Ko bi bilo tako, da bi vi vedeli in videli,
		ko bi bil Oche vash Bog,
		bi vi ljubili in ne sovrazhili,
		in umeli bi.
		Kaj pa, che niste tako chisti rojeni kot mislite?
		Kaj mislite, da sem jaz kar od Boga izshel?
44		Vi ste iz ocheta zhelje rojeni,
		in zhelje ocheta svojega hochete izpolnjevati.
		Ona je ubijalec ljudi od zachetka, na resnici chisti nje ni,
		in resnica na njej ne obstane, ker resnice ni v njej.
		Kadar govori lazh, govori iz lastne zhelje, ker je lazhnik
		in oche lazhi. Lazh lazh poraja, ne ustavi se njen plaz.
		Kaj ne vidite tega, to vendar ni tako tezhko videti.
43		Mene je Oche poslal, kako da me ne ljubite?
		Zakaj govora mojega ne doumete?
		Ker ne morete moje resnichne besede poslushati.
45		In che kdo resnico govori, mu ne verjamete,
		ne morete mu vech verjeti, ker prezhela vas je lazh.
		Zakaj mi ne verjamete, ko vam jaz govorim resnico?
46		Kdo izmed vas me more dolzhiti lazhi?
		Ko pa resnico govorim, mi ne morete verjeti, chemu?
		Kako boste poslushali besede Bozhje,
		ko jih ne morete vech slishati v sebi,
		ko bezhite od resnice, vi bezhite od Boga.
49		V duhu nimam zla, a vi me venomer onechashchate z njim,
		z zlom svojim me hochete pochastiti,
		za kralja zla bi me takoj proglasili.
48		Judje: S Samarijani se bratish, Samarijan si,
		in nimash njih zlega duha, ne pravimo prav?
8.50		On: Ne.
		Jaz ne ishchem svoje slave, pri Samarijanih, pri vas ne,
		a je eden v meni, ki jo ishche, in ta sodi.
51		Resnichno, resnichno vam pravim, che ohrani kdo
		v spominu svojem besede moje, on ve, da niso mrtve chrke,
		da gredo k svetlobi in tja, kjer ni smrti.
52		Sedaj vemo chisto gotovo, da imash zlega duha, reko oni.
		Abraham je umrl, in preroki so umrli, ti pa pravish,
53		da ne okusimo smrti. Si mar vechji od ocheta nashega
		Abrahama, ki je tudi umrl? In preroki so pomrli vsi.
		Za koga se ti sam razglashash?
54		On: che se jaz sam slavim,
		slava moja nich ni;
		che me Oche moj slavi,
		je slava moja skoraj vse,
		o Njem pravite, da je vash Bog,
55		a niste ga spoznali,
		kako naj vam rechem, da ga ne poznam,
		che to rechem, sem lazhnivec vam enak.
56		Abraham, oche vash, se je veselil,
		da bi videl moj dan;
		in videl ga je in se vzradoval.
57		Oni: Petdeset let she nimash, in Abrahama si videl?
58		On: Resnichno, resnichno vam pravim:
		Preden je bil Abraham,
		sem bil jaz. Chas je za nas,
		blizhina Bogu.
59		Bilo je to prevech za njih potrpljenje,
		dasi potrpljenje njegovo z njimi bilo je res neizmerno.
		Oblil jih je znoj; z rokami potnimi,
		glavo razzharjeno, grabijo kamenje,
		da bi ga luchali vanj.
		Z mokrimi rokami ga niso mogli zgrabiti,
		v nezvezanega kamenje niso mogli metati;
		Jezus se jim izmuzne iz rok, skrije izpred ochi,
		iz templja odide.

		Pravili pa so nekateri uchenci, da jim megla
		je padla na ochi,
		da ochi krvave,
		z zlom oroshene,
		ne vidijo svetlobe.


9.1		Tako hodil je mimo sveta po poti z uchenci svojimi,
		ko ugleda chloveka, ki je bil Siloamu,
		chlovek s poslanstvom biti od rojstva slep.
2		Vprashajo ga uchenci: Rabi, kdo je greshil,
		je sam zgreshil pot svojo,
		so jo roditelji njegovi,
		da se je slep rodil?
3		Jezus: Greshil ni ne on ne roditelji njegovi,
		da se je slep rodil, je vzrok globlji;
		da se razodene glob sveta,
		in dela Bozhja na njem.
4		Jaz moram izpolniti delo tega,
		ki me je poslal,
		dokler je dan;
		pride noch, ko nihche ne bo videl,
		v dejanju mogochosti,
		nihche ne bo mogel delati.
5		Dokler sem na svetu, sem luch sveta.
6		Pljune na zemljo,
		s slino svojo napravi iz nje blato,
		z blatom pomazhe,
		slepcu ochi.
7		Reche mu: Pojdi,
		umij se, v kopeli,
		Siloamu.
		Siloamu odide,
		zmije zemljo z ochi svojih,
		in vrne se z vidom.
8		Sosedje in tisti, ki so ga prej poznali,
		so se prerekali, che je on ali kdo drug,
		njemu podoben, ki je tam dneve sedel in prosjachil.
9		Eni pravijo: On je.
		Drugi pa: Ni, le podoben mu je.
		On sam pravi: Jaz sem.
10		Potem pa so se eni le domislili, in njega vprashali:
		Kako da so se tebi odprle ochi?
11		Povedal jim je: O Jezusu, zemlji in blatu iz sline,
		in pa to, da mu je rekel: Siloamu, pojdi, in umij se.
12		Chudili so se na obichajen nachin.
		Takoj ga vprashajo: Kje je On?
		Tega on ni vedel in rekel je jezno: Ne vem!

13		Peljejo ga k farizejem, tega, ki je bil nekdaj slep.
14		Farizeji so ravnali malodane enako kot poprej sosedje
		in tisti, ki so ga poznali prej. Le da so najprej videli
		nekaj vech, to, da je bila sobota tisti dan, ko je Jezus
		naredil blato in mu mazal ochi. Potem pa se je vse
		dogajalo domala enako kot zhe, le da so se sprashevalci
		zamenjali. Zaslishanje je bilo posebej natanchno. A kaj,
		ko se ljudje pri zaslishevanju ne slishijo. Siloamu je
		bil she posebej neprijeten za zaslishevalce, ker ni se
		vech bal, mochi nad njim farizeji niso imeli; in srchen,
		drzen je bil, na zaslishanju se je drzhal vida svojega.
9.15		Ko so ga vprashali farizeji: Kako si spregledal?
		Je Siloamu rekel: Blato sem spral z ochi, sedaj vidim.
17		Farizeji: Kaj pravish o njem, ki ti ji odprl ochi?
		Siloamu: Prerok je.
18		Verjeti Judje ravno tega niso smeli,
		zato poklichejo she starshe njegove.
19		Farizeji: Je vash sin ta,
		ki se je slep rodil,
		kako da sedaj vidi?
20		Onadva: Veva, da je najin sin;
		da se je slep rodil, veva.
21		Kako zdaj vidi, ne veva;
		kdo mu je odprl ochi, ne veva;
23		njega vprashajte. Sam naj govori o sebi.
22		Tako se zaslishanje ni moglo konchati.
		Slishali se niso, videli se niso. Starshi njegovi so se bali;
		izobchenje bi doletelo vsakogar, od Judov,
		ki Njega bi priznal, da je: Kristus.

24		Drugich so poklicali, chloveka, ki bil je prej slep,
		da slishijo ga pod prisego.
		Farizeji: Daj Bogu chast! Nam oblast!
		Mi vemo, da je ta chlovek, da je greshnik.
25		Siloamu: Jaz tega ne vem, vem samo, da sem bil slep
		in da sedaj vidim.
26		Farizeji: Kaj ti je storil, kako ti je odprl ochi?
27		Siloamu: To sem vam zhe povedal, tega nochete slishati;
		bi mar vi radi to delali, bi bili radi Njegovi uchenci?
28		To je bilo prevech za njih; niso ga mogli vech poslushati.
		Ozmerjali so ga in vrgli ven.
		A ni se she pustil kar tako odgnati Siloamu.
		Farizeji so izgubili oblast nad seboj, krichali so:
		Ti si uchenec njegov!
		Mi smo Mojzesovi uchenci!
29		Mi vemo po Mojzesu, Mojzesu je govoril Bog;
		ti: po tem, o katerem mi ne vemo niti, od kod je!
30		Sedaj jim je mozh segel v besedo:
		To je res chudno, da ne veste, odkod je, ko jaz vem,
		ki sem od rojstva slep.
9.31		Vemo, da Bog greshnikov ne slishi,
		kdor Boga slishi, Njega slishi Bog.
32		She nikoli se ni slishalo, da bi spregledal slep,
		od rojstva slep.
33		Ko bi On ne videl od Boga,
		bi ne mogel nichesar storiti.
34		Farizeji: Ves si ti rojen v grehu,
		nas bosh uchil!
		Opsovali so ga she in vrgli so ga ven.
		Sedaj se je Siloamu chudil bolj kot vidu:
		pogumu svojemu. Tudi zaslishevalci so se chudili,
		a chudili so se na obichajen nachin.
		Nihche pa se ni chudil, kako da on sam sploh vidi;
		in nihche ni sprevidel, da bi nekdo lahko bil poslan zato,
		da bi drugi videli, vsaj vid svojih vidnih ochi.
		In od nekdaj je bilo tako, da so slepe, na tihem, v sebi,
		prej zanichevali kot pomilovali.
35		Jezus je slishal, da tako hrabro in srchno se je drzhal
		na zaslishanju Siloamu, da pahnili so ga od sebe, ga
		vrgli ven.
		Vzradostil se je, ne malo.
		Poishche ga Jezus in vprasha: Verujesh ti
		v Sinu Boga?
36		Siloamu: Gospod, kdo je on,
		reci mi, da bi veroval vanj.
37		Jezus: Videl si ga, in s teboj govori, On je.
		Bil si poslan, da drugi vidijo,
		kolikor videti zmorejo;
		in bil si poslan, da me vidish.
38		Siloamu: Verujem, Gospod,
		o Gospod moj.
39		Jezus: Prishel sem na ta svet,
		da spregledajo ti, ki ne vidijo,
		tako je bilo moje poslanstvo,
		taka je bila razsodba Njegova.
		In dodal je she: In ti, ki vidijo,
		da oslepe.
40		Ko to slishijo nekateri izmed farizejev,
		ki so bili blizhe Njemu,
		oneme od strahu.
		Oni pa, ki bili so dlje;
		in On njim ni bil blizu tako,
		vprashajo ga: Ali smo tudi mi slepi?
9.41		Jezus: Ko bi bili slepi,
		povsem slepi,
		ne imeli bi greha;
		vendar vi pravite: vidimo,
		zven vashega glasu pravi to,
		zato greh vash ostaja.
		Uchencem svojim pa je she dejal:
		Ko vidite slepega, ne sprashujte se,
		je sam greshil, so greshili roditelji njegovi?
		Vprashajte se raje: Je slepota poslanstvo poti,
		je slepota greh,
		je greh tema,
		je greh zreti v temo,
		je kaj strashnejshega kot ne videti, ko videl bi lahko?



10.1		Resnichno, resnichno vam pravim:
		Kdor ne gre skozi vrata v ovchji hlev,
		ampak lazi drugod vanj,
		je kakor tat in razbojnik.
2		Pastir ovac gre skozi vrata vanj.
		Vratar mu vrata odpira,
		ovce poslushajo njegov glas,
		in svoje ovce pozna,
		in kliche jih po njihovem imenu,
		vodi jih na pasho.
4		Ko vse ovce svoje izpusti,
		gre pred njimi,
		in ovce gredo za njim,
		ker poznajo glas njegov, v sebi.
5		A za tujim glasom ne gredo,
		od njega bezhe,
		ker prepoznajo glas tujcev.
6		To prispodobo je povedal Jezus,
		uchencem svojim,
		a oni niso razumeli,
		kaj bi bilo to,
		kar jim pravi.
7		Pa jim pove Jezus drugache:
		Resnichno, resnichno vam pravim,
		da sem vam jaz kot vrata ovcam.
8		Ti, ki so k vam prishli pred menoj,
		so kot tatovi in razbojniki;
		in ovce jih niso poslushale.
10.9		Jaz sem vrata;
		kdor gre skozi mene vase,
		bo velichan,
		in bo hodil ven in v notranjost,
		in najde pasho, ki jo ishche.
10		Tat z drugim namenom ne pride,
		kot da krade in kolje in pokoncha zhivo;
		jaz sem prishel, da pricham,
		da zhive so, zhivljenje imajo,
		da zhivljenja je obilo.
11		Jaz sem pastir dobrega,
		in dobri pastir, ki da zhivljenje za ovce.
12		Najemnik pa, ki ni pastir,
		ki mu ovce niso ljube,
		ko volka vidi, da gre,
		zapusti ovce, zbezhi;
		da volk trga in razganja ovce,
13		on pa bezhi,
		ker je najemnik,
		najemnik ovac ne ljubi.
14		Jaz sem pastir dobrega,
		svoje spoznam,
		in moji spoznajo mene.
		Jaz sem dobri pastir,
		in poznam svoje ovce,
		in moje ovce poznajo mene,
15		kakor mene Oche pozna in jaz Njega,
		On ve, da zhivljenje svoje dam za vas.
16		Imam she drugih ovac, ki niso iz tega hleva,
		tudi te moram voditi,
		tudi one slishijo moj glas,
		in isti je to glas,
		in ena chreda ste,
		istega pastirja.
17		Oche me ljubi, ker tako ljubim,
		da dam zhivljenje svoje,
		da bi zhivljenje obudil.
18		Nihche ne jemlje zhivljenja meni,
		jaz ga dajem sam.
		Oblast imam nad seboj,
		da ga dajem,
		in oblast imam sam,
		da ga zopet vzamem.
		Svoboda moja je to,
		in zapoved je to,
		ki prejel sem jo,
		od Ocheta svojega.
		In Oche moj jo je prejel;
		kot jaz sem jo prejel;
		od Boga.
		Svobodna volja je zapoved Boga;
		svoboda je vrednota Bozhanska.

10.19		Judje so malo razumeli, le toliko,
		da zopet nastane med njimi razpor.
		In govorili so mnogi in mnogo so govorili,
		bilo je tako, od vekomaj.
20		S svojim mnenjem so izstopali dvoji.
		Eni, ki govorili so: Zlega duha ima v sebi in
		ob pamet je, kaj ga poslushate!
21		Drugi pa: Take besede od obsedenca ne prihajajo,
		ali more um omracheni slepcem odpreti ochi?
		In kot je to tako vedno bilo, teh bilo manj je,
		in manj glasni so bili.

22		Na praznik posvetitve templja v Jeruzalemu
		je bila zima.
23		Jezus se je sprehajal v templju, po lopi Salomonovi.
24		Obstopijo ga Judje in mu vele:
		Doklej nas pustish v negotovosti?
		Che si Kristus, povej nam naravnost, odkrito!
25		Jezus: Povedal sem vam, zhe tolikokrat sem vam povedal,
		a zaman; vi ne vidite niti del, ki jih izpolnjujem
		v imenu Ocheta svojega. Ta prichajo zame.
26		Vi nimate zaupanja, ker niste iz hleva mojih ovac.
27		Moje ovce poslushajo moj glas, vedo,
		kdo jim govori in kdo od zunaj prishepetava;
		za menoj hodijo,
		moja pot je pot za njih,
		da vidijo.
28		Jaz jim dajem vechno zhivljenje,
		nikdar se ne izgube, nikdar pogube,
		nihche jih ne iztrga iz moje roke,
		ne odvede jih s poti.
29		Oche moj, ki mi jih je dal, je vechji
		od vsega, kar si vi lahko zamishljate,
		nihche jih ne more iztrgati Njemu, Ochetu mojemu;
		ne more jih iztrgati iz roke Boga Ocheta in mojega.
30		Jaz in Oche sva eno v Bogu.

10.31		In kako jih je to razjezilo;
		zopet pograbijo vsak kamen svoj,
		da bi ga kamenjali.
32		Ni se vznemiril, le vprasha jih:
		Veliko del sem vam pokazal,
		to so dela Ocheta mojega v meni;
		za katero teh del me kamenjate?
33		Oni: za dobra dela te ne kamenjamo,
		ampak za kleveto Boga,
		ker se ti, ki si chlovek,
		delash Boga.
34		Jezus: Kaj ni pisano v zakonu vashem:
		“Jaz sem rekel, Bogovi ste.”
35		Se more pismo ovrechi s kamenjem?
		Morete ovrechi, da imenoval vas je: Bogove;
		tiste, ki je beseda Bozhja v njih,
		tiste, ki jo slishijo v sebi.
		Boste to obsuli s kamenjem?
36		Zakaj potem meni, ki me je Oche posvetil
		na svet vam poslal, pravite vi:
		Preklinjash Boga;
		ker sem rekel: Sin Bozhji sem!
37		Che ne delam del Ocheta svojega, mi verujete;
38		ko pa delam dela Njegova, mi ne verujete.
		Che meni ne verujete, vsaj delom mojim verujte:
		morda spoznate, da je Oche v meni in jaz v Njem.
		In morda spoznate, da na tej poti sem zato,
		da bi videli, da Bogovi ste,
		ker je Bog v vas, in vi v Bogu.
39		Zopet ga eni skushajo zgrabiti, prijeti ga,
		a On se jim umakne iz rok.
		Drugi ga skushajo razumeti,
		tudi tem se izmakne iz rok,
		ko so zhe mislili, da so ga razumeli;
		a razumeti Njega ni mogoche,
		za kaj vech pa she ni jim dopushchal njihov chas.

40		Zopet odide Jezus na ono stran Jordana,
		reke ochishchenja velike,
		na mesto, kjer je Janez krstil,
		in je on mimo njega shel,
		sedaj ostane On tu.
41		Prihajali so k Njemu drug za drugim,
		mnogi so prishli,
		govorili so:
		Janez res ni storil nobenega chudezha,
		a karkoli je storil,
		je bilo tako resnichno in lepo.
		Karkoli je Janez povedal o Njem,
		je bilo vse resnichno,
		Janez je videl Njegovo pot.
10.42		In mnogo njih je tu sprejelo vero vanj.

		On pa je mislil Nanj,
		On je mislil na Janezov dar,
		mislil je nanj z zhalostjo dushe,
		ranjene v njem.



11.1		V Betaniji je zbolel brat Marije, Martine sestre,
		Lazar mu je bilo ime. Zelo je bil bolan, zbolel je
		na smrt.
3		Sestri poshljeta sporochilo Njemu: Gospod, glej, ta,
		ki ga ti ljubish, je bolan, zelo.
4		Ko Jezus slishi to sporochilo, reche: Ni to bolezen
		za smrt njegovo,
		ona je sporochilo Bozhje,
		za slavo Njegovo,
		ona je znamenje za Sinu Bozhjega,
		po njej oslavi Njega.
5		Jezus je ljubil Marto in sestro Marijo in Lazarja,
		brata njunega.
6		A nikamor ni shel in ni kazalo, da namerava iti k njim;
		tako je bilo dva dni.
7		Ko drugi dan mine, pravi Jezus uchencem svojim: Pojdimo
		sedaj, v Judejo!
8		Uchenci: Rabi, ravnokar so te hoteli tam Judje
		s kamenjem posuti, menda ne pojdesh spet tja?
9		Jezus: Kaj nima dan dvanajst ur?
		Che hodi kdo, ko mu je dan, se ne spotakne,
		luch tega sveta vidi.
10		Che pa kdo hodi ponochi, spotakne se,
		luchi tega sveta ne vidi.
11		Lazar, prijatelj nash, je zaspal;
		grem, da prebudim ga.
12		Uchenci: Gospod, che je zaspal, gotovo ozdravi.
13		A niso govorili: On in uchenci njegovi, o enako
		globokem spanju Lazarjevem.
14		Jezus jim je moral razlochno povedati: Lazar je umrl.
11.15		In jaz se radostim tega, zaradi vas se radujem,
		da nisem bil tam, ko je umiral, morda boste tako videli;
		pojdimo k njemu sedaj!
16		Tomazh, ki mu je bilo ime Dvojchek, je bil najbolj pretresen;
		souchencem sochutno reche: Pojdimo she mi, da umremo z njim.
17		Shtiri dni je lezhal zhe Lazar v zemlje grobu, ko je
		Jezus prishel k njemu.
19		Mnogo Judov iz Jeruzalema je bilo tu, na trgu Betanije,
		da z Marto in Marijo zhalost dele, da jima sozhalje izreko,
18		po odhodu Lazarja, brata njunega. In Betanija je bila
		tako blizu Jeruzalema.
20		Marta je shla Jezusu nasproti, Marija je ostala doma,
		glas o njegovem prihodu nekam chudno jima je legel
		v dusho.
21		Ko ga Marta srecha, ne upa si ga pogledati;
		zhalostno, a s senco ochitanja v glasu mu reche: Gospod,
		ko bi bil tu, brat moj ne bi umrl. In tako si je
		zhelel on, da bi bil ti ob njem. Prosi Boga zanj,
22		vem, da kar prosish Boga, Bog tebi da.
23		Jezus: Ne zhaluj Marta; brat tvoj vstane.
24		Marta: Vem, vstane on poslednji dan, ob vstajenju,
		ob prebujenju vseh, prebudi se tudi on.
25		Jezus: Ne, Marta. Brat tvoj se vrne v sedaj.
		Prebujenje sem jaz in vstajenje zhivljenja v sedaj,
26		slednji dan jaz to sem. Kdor vidi moje zhivljenje,
		ta vidi, da bom zhivel, cheprav umrem; in tako vsak,
		ki vidi v sebi zhivljenje in veruje temu, kar vidi,
		on ve, da zhivljenje nikoli ne umre, ono zhivi vechno.
		Marta, mrtvih ni.
27		Marta: Gospod, verjamem ti, ti si Kristus, ti si
		Sin Bozhji, ki je mogel priti na svet.
28		Marta teche k Mariji skrivaj, shepetaje pove ji,
		da kliche jo On.
29		Marija tedaj hitro vstane, hiti k Njemu, ki je chakal jo.
30		She vedno ni hotel stopiti na trg v Betaniji Jezus.
31		Naglica njena pa je vzbudila radovednost tolazhnikov
		med Judi, za njo gredo, hoteli so videti, kako bo jokala
		ob grobu, tega zamuditi niso smeli.
32		Marija pade k nogam Jezusu in zhalost njena je bila
		resnichno neustavljiva, bolj ihtela je kot govorila:
		Gospod, ko bi bil tu, brat moj ne bi umrl.
		Jezus, ko vidi bridkost njeno, z nje zmedenostjo
		zaznamovano; in ko vidi, da prishli so za njo Judje,
		da jokajo poleg; zgrozi se v duhu,
		nekaj se prelomi v njem; potem pa
		postane sam zhalosten, da komaj ubrani solz se,
		sin chlovekov.
11.34		A kmalu se zbere in vprasha: Kam ste ga polozhili?
		Oni: Pridi in poglej!
35		Tedaj se Jezus ni mogel vech ubraniti solz chloveka.
		Jezus se razjoka. Jezus je jokal nad chlovekom.
		In kako so si to razlagali prichujochi? Razlichno.
36		Eni njih, bolj med seboj: Glej, kako ga je ljubil!
37		Drugi pa: Ali ni mogel on, ki je slepemu ochi odprl,
		storiti temu tako, da ne bi umrl?
38		Drugich se je Jezus zgrozil v sebi,
		on slishi njih modrovanje,
		On vidi v njih dushe.
		Potem pride k zemlje grobu,
		nje krstu.
		Grob je bila votlina,
		kamen je lezhal na njej.
39		Ukazhe jim: Vzdignite kamen!
		Marta: Gospod, saj zhe smrdi;
		shtiri dni je zhe v grobu.
40		Jezus: Ali nochesh videti slave Bozhje, Marta?
		Naj ne storim tega, kar rekel sem ti,
		zaradi smradu ne?
		Marta umolkne.
41		Sedaj odvalijo kamen groba.
		Jezus povzdigne notranje ochi k nebu,
		glas svoj v molitev.
		Slishali so ga, da je molil tiho,
		tako: O, Oche, hvala ti, slishal si me.
42		Oprosti mi, vem, da me slishish vedno,
		zaradi ljudstva, njih vere, sem govoril
		glasno.
43		Potem je z mochnim glasom zaklical: Lazar,
		pridi ven!
44		Mrtvec pride,
		povezan na nogah in rokah,
		s povoji, tremi,
		z obrazom, v mrtvashki prt ovitim.
		She enkrat jim ukazhe:
		Razvezhite ga,
		pustite ga, da odide,
		ne zadrzhujte ga,
		pri zemlje grobu.
45		Tedaj je veliko njih Judov,
		ki so bili prishli k Mariji,
		da vidijo pogreb navadni,
		videlo za njih chudezh najvechji:
		Ta chlovek je premagal smrt.
		In veliko izmed njih je
		sprejelo vero vanj.

11.46		A nekaj njih je pohitelo k farizejem
		z ovadbo svezho.
47		Ko vishji so duhovni in farizeji vishji
		zvedeli za ta chudezh;
		jih zgrabi panichni strah.
		Sedaj shlo je za res,
		za njih moch, njih oblast.
		Nemudoma sklichejo veliki zbor,
		razpravljajo tako:
48		Kaj ta chlovek dela?
		Sedaj zhe mrtve prebuja?
		Kaj naj storimo?
		Samo she malo ga pustimo,
		in kdo nam bo she veroval?
		Nam sploh she kdo verjame?
		Rimljani pridejo z vojsko vso,
		vse nam vzamejo,
		zemljo in ljudstvo.
49		Le eden njih, Kajfa;
		to leto nesrechno,
		bil izvoljen je
		za duhovna velikega;
		je govoril drugache,
		takole:
		Vi nichesar ne veste!
50		In tudi premishljujete ne veliko;
		sicer vedeli bi, da bolje je za vas,
		che se ta chlovek zhrtvuje za vas;
		che umre on za ljudstvo,
		ves narod ne pogine.
51		A to ni rekel kar tako,
		tega spontano ni izrekel,
		sam iz sebe.
		Bila je to prerokba njegova,
		ki jo izrekel je za to leto,
		ker veliki duhoven je bil ta,
		ki je prerokbo uradno izrekel;
		tako se je glasila:
52		Jezus bo umrl za narod;
		in ne samo za ta narod,
		ampak za vse narode,
		razkropljene otroke Bozhje;
		On jih: zbere v eno.
		Vsak narod je individualnost zase,
		nobeden njih izven Boga ni,
		eno je z Njim.
		Niti ga niso do konca poslushali,
		njegove prerokbe niso jemali prevech resno;
		imeli so opravek pomembnejshi.

11.53		Od tega dne se vsak dan sestajajo,
		da se posvetujejo o vsem, predvsem
		pa o tem, kako bi ga chim prej
		zavratno umorili.
57		Uradno so izdali zanj zaporno povelje,
		in Jezus je bil izobchen,
		kot javna oseba iznichen.
54		Jezus ni vech hodil javno med Jude,
		umaknil se je z uchenci odtod v Efraim,
		mesto blizu pushchave.
55		Bila pa je blizu Velika noch Judov.



12.1		Shest dni pred Veliko nochjo se Jezus vrne,
		v Betanijo.
		Tista drobna znamenja, znanilci dogodkov pomembnih,
		ki jih chlovek navadno ne vidi,
		che vidi jih, pa le megleno se spominja, da jih je zhe videl,
		so se Njemu jasno kazala, drugo za drugim.
2		Ob vecherji pri Lazarju, je bilo prvo;
		Marta mu je stregla, Lazar pa je bil med temi, ki
		so sedeli za mizo z njim; to je zhe videl.
3		Marija je vzela libro nardovega mazila, pravega in
		dragocenega, pomazili noge Jezusove, otre mu jih
		z lasmi svojimi: in hisha se je napolnila z duhom
		mazila nardovega, polna je bila njegovega duha.
4		Juda Simona Ishkariota pa si ni mogel kaj,
		da ne bi negodoval:
5		Zakaj se ni raje prodalo to mazilo za tristo denarjev,
		in dalo ubogim.
7		Jezus: Pusti jo; za dan pogreba mojega ga je hranila.
8		Vsak trenutek imate uboge pri sebi, a mene nimate
		nikdar.
12.9		Ljudstvo je trumoma prihajalo, pa ne samo zaradi
		Jezusa, tudi zaradi Lazarja, da bi videli tega,
		ki On ga je od mrtvih prebudil.
10		Vishji duhovni so poslali oglednike, posvetovali so se
		zhe, da bi tudi Lazarja umorili; ker uradno je on mrtev,
		po zemlji tak ne bi smel hoditi.
11		Lazar je bil poleg tega she zhiv dokaz mochi Jezusove,
		in kar je bilo she bolj hudo, nemochi njihove;
		in mnogo preprostih iz ljudstva Judov je sprejelo vero
		v Jezusa prav zavoljo Lazarja. Tako so porochali sli.
12		Mnozhica je bila zhe ogromna, prishli so na praznik,
		sedaj pa so zvedeli she to, da gre Jezus v Jeruzalem.
13		In vzeli so palmove veje in naproti mu gredo;
		in vzklikajo: Hosana!
		Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!
		Kralj Izraelov!

14		In potem se je zgodila she vrsta drugih znamenj,
		ki jih je on zhe videl, nekatera njih bila so opisana
		v pismu.
		Pripeljejo mu oslicha in sede nanj, prvi.
15		“Ne boj se, hchi Sionska!
		Glej, kralj tvoj gre,
		sedech na zhrebetu oslichjem.”
17		Ljudstvo je bilo z njim,
		in ljudstvo je prichevalo o njem,
		ki je mrtvega obudil v imenu Njegovem.
16		Tega uchenci njegovi sprva niso razumeli,
		a ko je bil Jezus slavljen s slavo najvishjo,
		tedaj so se spomnili,
		da to je bilo pisano o njem, tisoch let,
		da to se je moralo zgoditi.
19		Da bi ga farizeji sedaj prijeli ali zavratno umorili,
		to sedaj ni bilo vech mogoche.
		Veshchi posla svojega reko:
		Vidite, sedaj nich ne opravite!
		Glejte, ves svet dere za njim!
20		Tudi Grki so zhe bili tu, med romarji,
		ki so prishli, da bi molili za praznik.
21		In oni so hoteli videti Jezusa (ne Davida);
		k Filipu iz Betsaide Galilejske previdno pristopijo
		in mu rechejo: Gospod, Jezusa bi radi videli.
		(David je poravnal pot svoj.)
22		Filip je slutil zlo, k Jezusu se ni upal;
		shel je k Andreju.
		Andreju pa se ni zgodilo nich.
		Tedaj shele si Andrej in Filip upata k Jezusu
		s sporochilom skrivnostnim.
		Ko mu uchenca izpovesta sum svoj, obup njun;
		je vedel. Sedaj je vedel z gotovostjo sebe.
12.23		Reche jima: Prishla je ura,
		da bi bil oslavljen sin chlovekov v Sinu chloveka.

24		Resnichno, resnichno vam pravim:
		Pshenichno zrno, che pade v zemljo in ne umre,
		ostane samo;
		che pa umre, obrodi
		veliko sadu.
		Sochen je sad Njegov in veter,
		veter ga ziblje kot v sanjah,
		prebuja se on sam,
		da bil bi z Njim,
		On ni vech sam, le On ni,
		On ves je, ki je bil in ki bode.
25		Kdor svojo dusho ljubi,
		jo hrani za vechno zhivljenje;
		a kdor sovrazhi svojo dusho,
		zhe na tem svetu jo izgubi, potemni;
		a kdor res resnichno ljubi,
		ne ljubi on za svet.

		Rekel je veliko, razumeli ga niso,
		vsak njih je razumel drugache.
		Eni so razumeli, da rekel je:
		Kdor ima rad svoje zhivljenje,
		ga bo izgubil;
		kdor pa svoje zhivljenje na tem svetu sovrazhi,
		ga bo ohranil za vechno zhivljenje.
		Drugi so doumeli, da rekel je:
		Kdor ljubi dusho svojo, jo izgubi;
		a kdor sovrazhi dusho svojo na tem svetu,
		ta jo ohrani za vechno zhivljenje.
		Tretji so umeli, da je rekel:
		Kdor ljubi dusho svojo, na tem svetu,
		jo izgubi;
		ne hrani je za zhivljenje vechno,
		on hrani jo za svet.
		Ko ne ljubi dushe svoje na tem svetu,
		hrani jo za zhivljenje vechno.
		Ujeta dusha v svetu
		ostane sama,
		ona sama hrepeni
		po svobodi sebe,
		zhivljenju vechnem.
		Pa ni rekel ne tako ne drugache,
		On vsakomur v njih je govoril sochasno.
		Tako, kot je mogel, je vsakdo v njih slishal besede
		z ushesi svojimi;
		videl priliko
		z ochmi svojimi.
		A eno je gotovo:
		cheprav drugache jim je zvenel zven besede mochi,
		cheprav drugache so videle njih duhovne ochi,
		srce je njegovo ljubilo,
		srce je govorilo:

12.26		Che kdo vas hoche biti zvest sebi,
		naj gre za menoj;
		po poti moji,
		ki sem jo prehodil zanj,
		da videl bo;
		kjer sem sedaj jaz,
		tam bo tudi on,
		tudi njegova ura pride;
		che bo zvest zgledu mojemu,
		sebi bo zvest, sebstvu sebe;
		che bo zvest sebi,
		tudi njega pochasti Oche.
27		Sedaj je dusha moja zhalostna,
		in kaj hochem rechi?
		Oche, reshi me iz te ure!
		Toda ne,
		Saj zato sem prishel,
		tako dolga je bila pot,
		da prishel sem do tod,
		v to uro.
		Le she malo pa bi izrekel molitev zadnjo:
		O Bog, reshi me iz te lupine!
		In vse bi bilo zaman,
		vsa pot bi bila zaman.
28		In izrekel je molitev:
		O Oche, oslavi Sebe,
		oslavi ime svoje,
		oslavi ti Bozhanskost svojo.

		Tedaj se oglasi glas, globok,
		iz najgloblje notranjosti:
		Oslavil sem ga,
		oslavljam ga,
		in zopet ga oslavim.

12.29		Ljudje, ki so stali blizu,
		a ne Njemu dovolj blizu,
		so slishali ga kot grmenje.
		Drugi so slishali,
		da mu je angel govoril.
30		Beroch njih misli, reche jim On:
		ne zaradi mene, zaradi sebe ste slishali
		ta Glas.
		Jaz slishim ga vedno,
		kot slishi On mene.
31		Zdaj je sodba tega sveta,
		zdaj bo vojvoda vojska nad vojskami,
		vojvoda tega sveta, vrzhen ven,
		s tega sveta.
32		In ko zapustim vas,
		vas vabim, k sebi.

33		Zhalost prezhame dusho njegovo.
		To jim je rekel, da bi doumeli
		smrt njegovo:
		kaj ona je,
		zakaj mu je umreti treba,
		kako bo umrl.
34		Pa ga niso razumeli.
35		In zopet, nevemkolikich zhe, jim pravi:
		She malo je luch pred vami;
		hodite k svetlobi, dokler jo vidite v sebi,
		ko vas objame tema, svet senc,
		ne vidite svetlobe, ne poti svoje.
36		Dokler imate Luch, imate upanje,
		ne opustite ga, da ne postanete to, kar niste;
		sinovi luchi ste, ne teme.
		In zopet prezhame zhalost dusho njegovo.
		Videl ga ni, in slishal ga ni, nihche;
		nihche ni zmogel videti dushe Njegove;
		le eden, ki ga je res resnichno: ljubil.
37		Zhalost preveva Njemu duha,
		vsi chudezhi, vsa dela njegova,
		je bilo vse to zaman?
12.38		Izpolniti se mora prerokba preroka Izaije;
		dete zadnje Njegovo, smisel njegov:
		“Gospod, kdo je veroval nashemu porochilu?
		In bolechina rane njegove, komu se je razodela?”
40		“Oslepil jim je ochi in zakrknil jim je srce,
		da ne bi z ochmi videli, in s srcem umeli,
		in jaz bi jih ozdravil.”
		Z duhovnimi ochmi niso gledali,
		svoj notranji glas niso poslushali,
		s srcem niso umeli,
		iz sebe lupine niso stopili;
		kdo naj razsvetlil bi Um njihov?
41		Tako nekako je govoril prerok Izaija, ko je videl:
		slavo Njegovo, in je govoril o Njem.

42		Vendar mnogi med njimi, tudi mnogi izmed prvakov,
		so v sebi verovali vanj;
		a ko so tehtali slavo Boga
		s slavo pri ljudeh,
		odtehta slednja vech,
		bila jim je blizhe;
		bil pa je tu she strah njihov,
		da jih javno ne izobchijo, iz shodnic.
43		Rekli bi lahko, da so ljubili slavo pri ljudeh,
		veliko bolj kot slavo pri Bogu.
44		Njih misli je bral Jezus,
		zakliche jim: Kdor veruje v mene,
		veruje ne v mene,
		ampak v poslanstvo moje.
45		In kdor vidi vame,
		vidi, kdo me je poslal.
46		Jaz Luch sem!
		Prishel sem na svet,
		da ne ostane nihche v temi;
		kdor veruje, v Luch v meni,
		v sebi veruje.
47		In, che kdo slishi moje besede,
		a jih ne more sprejeti,
		ga jaz ne obsojam,
		zato: ker nisem prishel na vash svet,
		da bi sodil po duhu shibkim;
		prishel sem, da dvignem vash svet,
		ga v duhu velicham.
48		Kdor zanichuje me, ne sprejema mojih besed,
		ima svojega sodnika, v njem je.
		Ena je beseda, ki sem jo govoril,
		ona ga bo sodila, njegov slednji dan.
12.49		Govoril sem iz sebe, a nisem govoril sam.
50		Neumrljivost dushe, nje vechno zhivljenje,
		ni moja zapoved, ona govori: sama za sebe.
		In izpolnil je Jezus prerokbo sebe:
		Njegov glas je bil: “Glas vpijochega v pushchavi”.
		O pushchava, jaz nisem mogel v tvoje srce.



13.1		On je sedaj vedel, z gotovostjo sebe, za svojo zadnjo
		jed, bilo je to pred praznikom velikonochnim, ko uzhil je
		zadnjo vecherjo z njimi.
		Vedel je, da prishel je njegov dan;
		vedel je, da se sedaj poslavlja od njih, ki jih je ljubil;
		vedel je, da je sedaj pred zadnjo preizkushnjo svoje
		ljubezni.
		Bo mogel ljubiti izdajalca svojega, v sebi;
		bo mogel ljubiti do konca?
		Tega ni vedel z enako gotovostjo, ker je
		vedel, da zhrtvoval ga je, On sam.
2		On sam je bil, ki je dal Simonovemu Ishkarjotu zlo
		izdajstva v srce njegovo.
		Bo mogel ljubiti do konca bistvo svoje?
3		Vedel je, da je prishel zato, da sedaj pojde do konca;
		in vedel je, da mu je On dal milost preizkushnje.
		Jezus vstane, vedoch, da mu je Oche dal vse v roke,
		da sedaj lahko gre k Bogu, ves.
4		Vstal je od vecherje in slekel vse;
		da gre chist, nezakrit tja, od koder je izshel.
5		Opashe sebe s prtom zadnje vecherje;
		in umiva noge uchencem;
		brishe jih s prtom zadnje vecherje,
		da le on bi opasan bil z njim.
		Ko storil bo tako vsem uchencem svojim,
		ponizhal se njim,
		bil je v ponizhnosti zgled jim;
		ker tudi v bivanju vishjem ta krepost ni vsa chista,
		nikoli do konca;
		prevech jo je zhelel.
6		Ko pride do Simona Petra, tega Simon ni mogel
		pustiti.
		Simon Peter: Gospod, ti mi bosh umival noge?

13.7		Jezus: To, kar sedaj jaz delam, ti sedaj ne vidish,
		a videl bosh.
8		Simon Peter: Ne, tega ne, na veke ne.
		Na vechnost bi prisegel Peter, da noche;
		vsaj ponizhanja njega pred njim ne.
9		In prosi ga Simon Peter, da mu umije vse telo:
		roke, glavo, telo; le nog ne, le nog samih ne!

10		Pove mu Jezus:
		Voda chisti, ochisti vse,
		voda je kot chistost sama.
		A bolj chista je voda, ki je ti ne vidish,
		ona chisti ti dusho.
		Voda, ki perem ti noge z njo,
		ta chisti dusho mojo.
		Mi bosh odrekel to?
		Kaj ni to dolg in delezh tvoj?
		Kdor je bil v vodi res ochishchen,
		v kopeli ochishchenja chist,
		je resnichno ochishchen,
		ves je chist;
		ne potrebuje,
		da samo noge umije,
		ki prah napuha neskromnosti nosijo,
		po stopnicah se vzpenjajo,
		navzgor hite;
		in hodijo po tem, kar ne vidijo;
		in kar ne vidijo, teptajo.
		Z ochishchenjem lahko si ves chist,
		a to ti je mogochost samo.
		Vi ste chisti, a ne vsi.
		Naj ne misli tako nihche,
		da je za vechnost chist.
		Nihche ni ves chist,
		a zato naj ne misli,
		vsi smo nechisti;
		niste vsi enako nechisti,
		tudi jaz nisem ves chist.

11		On je poznal sebe,
		in izdajalca sebe,
		in izdajalca svojega, v sebi.

12		Umil jim je noge,
		oblekel oblachilo svoje,
		sedel za mizo in vprashal jih:
		Sploh veste, kaj sem vam govoril?
		Ne veste, a vedeli boste.

13.13		Imenujete me: Uchitelj in Gospod;
		in prav pravite, ker to tudi sem,
		a nisem samo to.
14		Che sem vam jaz, Gospod, Uchenik, umil noge;
		jih boste tudi vi drug drugemu umivali.
15		Dal sem vam zgled, sebe v vpogled, da se tudi
		vi ochistite; in dal sem vam vpogled v nas.
16		Resnichno, resnichno vam pravim:
		Hlapec ni vechji od gospodarja svojega.
		A najprej mora biti prvo resnichno, da je lahko
		drugo dvakrat resnichno.
		Poslanec ni boljshi od Njega, ki ga je poslal.
17		Che to veste, blagor vam, ki delate tako,
		presegli boste svobodo svojo.
18		Ne govorim vsem v vas enako,
		pa vendar govorim vsem:
		Jaz vem, katerega izmed vas sem izvolil,
		in vem, katerega v vas sem izvolil.
		Vem, kdo bo prvi, in kdo bo drugi v vas;
		in vem, kdo prvi in kdo drugi med vami.
		Vem, kako kdo od vas pride najdlje,
		po poti svoji.
		Zato pravim sedaj: Pismo se mora izpolniti:
		“Ta, ki jé z menoj kruh, je vzdignil
		peto svojo zoper mene.”
19		Zhe sedaj vam to pravim, preden se je zgodilo,
		da boste vedeli, ko se zgodi, da sem jaz ta,
		ki ga je poslal;
20		in ta, ki sprejme mene, me sprejme takega, kot me je
		On poslal; in sprejme Njega, ki me je poslal.
21		Ko jim je to povedal, se je razzhalostil Jezus,
		videl je, da tega ne umejo,
		potem pa je zatrdil tako:
		Resnichno vam pravim, da me eden izmed vas izda.
		Res resnichno me izda eden od treh v vas,
		iz trojnosti vashe izda me, zataji;
		in eden bo prvi; ko bo to storil,
		boste storili to she vsi drugi, nekateri vechkrat;
		da videli bi. Che to veste, blagor vam, ki to delate,
		ker presegli ste sebe.
		Che nekdo izda,
		izda ljubezen tvojo, in svojo;
		je to, kot bi dvakrat umrl,
		kot da bi ti umrl v njem, on v tebi;
		je kakor da bi ljubezen umrla dvakrat resnichno;
		ljubezen umira v njem in v tebi,
		lochi se ljubezen iz Njega.
		Bolj ko jim je pravil, bolj zhalostil se je v duhu
		resnichno.
		Niso razumeli, moral jim je govoriti s telesom,
		z usti chloveka sinu:
		Zgoditi se mora, kar se je zhe zgodilo;
		tega vi she ne vidite, a videli boste, ko zgodi se.
		To storil sem jaz; in kdor me takega sprejme,
		me resnichno sprejme,
		in sprejme Ocheta, ki me je poslal.
		“Ta, ki jé z menoj kruh, je dvignil peto svojo
		zoper mene”; a on je moral to storiti, ker storil je to
		zhe poprej, she preden se je zgodilo, tako bi vi rekli.
		On bo prvi, ki bo to storil, tako she vsi drugi za njim.

13.22		In res se uchenci njegovi sedaj spogledajo med seboj,
		premishljujoch, kdo je zdaj ta, o katerem pravi?
		Vase se ne zagledajo.

23		Slonel pa je za mizo, v narochju Jezusovem,
		eden uchencev njegovih, ki ga je Jezus najbolj ljubil;
		bil mu je on blizu ves.
24		Simon Peter namigujoch z vprashanjem mu reche:
		ti nam povej, kdo je, o katerem pravi?
25		Sum ljubezni zelen je po barvi, kot senca jo spremlja;
		tako mu reche uchenec, ki ga je Jezus ljubil,
		nasloni se Njemu na srce;
		in bil je, kar je resnichno bil, in nichesar vech mu ni
		bilo treba rechi;
		pa vseeno odgovori Simonu Petru: Le On je, ki nam pove,
		kdo mogel bi biti ta jaz.
		In she Njemu: Gospod, kdo je?
26		Jezus omochi grizhljaj svoj, odgovori: Ta je, ki mu ga podam.
		Podal ga je Judu Simonovemu Ishkarjotu.

27		Grenak je bil grizhljaj Juda Simonovega Ishkarjota;
		ko poje ta grizhljaj, telo njegovo;
		Juda v Judu postal je teman, simbol angelu teme.
		Bil je izbran, da bo izdal.
		In Juda je izdal Njega trikrat resnichno, izdal ga je ves.
		Izdala ga je usoda njegova,
		v duhu svojem ga je izdal,
		Angel teme je bil, ko izdal je Njega;
		in vladal mu bo.
		Vladal bo v lazhi in tajno,
		z zaroto zahrbtno,
		z izdajo vzvisheno;
		na ovadbi vsakogar po vsakem bo vladal,
		she dolgo.
		Zhalostna in dolga je zgodba Jude,
		zato mu je rekel Jezus she:
		Kar delash stori hitro.
13.28		Nihche od sedechih za mizo, ni ga razumel.
		Sprashevali so: Chemu rekel je to?
		Le on, ki slonel je na prsih Njegovih, je
		videl veliko.
29		Nekateri od uchencev so namrech mislili,
		ker je Juda moshnjo imel, da mu Jezus pravi:
		Nakupi, kar nam je treba za praznik;
		in res je bilo za praznik mnogo tega potrebno,
		da praznik bi bil to, kar postal je.
		Drugi pa so razumeli tako: da je Juda izdal,
		ker se zaljubil je v denar, ker denar je povzdignil
		v ljubezen svojo;
		kaj ni v resnici Juda tako sam izbral, a zhe prej,
		ko je she mogel izbirati?
		Potem pa mu ni bilo vech mogoche izbirati, ker bilo je zhe
		izbrano, v mochi njegovi, to ni bilo vech;
		ko izbral ga je On za vojvodo tega sveta.
		Nekateri pa so videli chisto od drugod:
		da naj Juda kaj ubogim da;
		in kaj je bilo po duhu ubogim bolj treba kot to:
		da videli bi, kaj izdaja v resnici resnichno je,
		in komu sluzhi?
30		Juda, ko svoj grizhljaj je pouzhil, odide takoj,
		bila je noch teme, ta vecher.
		Sedaj so nekateri od uchencev mislili,
		ker je Juda z moshnjo odshel, da premagan po mamonu gre;
		in res je skrbel za nih, da njim ni bilo treba,
		kaj res ni najtezhje biti v srcu chist,
		che skrb imash neprestano za denar, ki visi ti
		okoli vratu, na prsih tvojih je moshnja?
		Bila je ta dan res temna noch;
		in tezhko bi bilo videti vse.
		A eden med njimi je videl she dosti vech.
		Njemu je dal videnje On,
		da gledal je s srcem chisto.
		Videl je vech, kot lahko je sporochil.
		In kako bi kdo lahko sporochil vse, kar je videl?
		Tega ne more nihche, tega ni mogel she nihche,
		nihche ni videl Vsega.
		In kako bi smel sporochiti vech, kot je hotel On?
		Bila pa je noch, dalech je bilo jutro za njih,
		in prvi, ki bil je izvoljen, je zhe odshel.
		On pa zhe, ko jim je to pravil,
		razzhalostil se je v duhu,
		ker je vedel, da ne bodo razumeli;
		moral jim bo zopet govoriti s telesom,
		z usti sinu chloveka:

13.31		Sedaj je sin chlovekov oslavljen;
		Bog je oslavljen v njem!
32		In che je Bog oslavljen v njem,
		ki sam ga je izvolil za izdajo sebe,
		ga tudi Bog oslavi v Sebi,
		oslavi ga neizmerno.
33		She malo sem z vami, otrochichi moji,
		a ker ne morete z mano, cheprav dalech morete,
		lahko rechem sedaj tudi vam:
34		Najdlje boste prishli z ljubeznijo v sebi, v srcu svojem.
		Resnichno vam pravim, tako pridete dalech:
		ljubite se med seboj,
		ljubite sklad treh v sebi,
		ljubite se, kakor sem jaz vas ljubil v sebi;
		ljubite se iz vsega srca svojega.
35		Drugi v vas spozna se po tem, da ljubi,
		in po ljubezni spoznate se, in sebe spoznate,
		da ljubite v sebi vsi.
		Svet vas spozna po tem, da ste uchenci moji,
		da res resnichno ljubite, da drug drugega ljubite.
		Kot duhovno oko lahko vidi svoje oko:
		kot oko tujca, ki ne vidi;
		tako duhovno srce lahko chuti svoje srce:
		kot srce tuje, ki ne ljubi.
		Le ljubezen duhovna, resnichno resnichna
		lahko sluti ljubezen bozhansko.

36		Simon Peter: Gospod, kam gresh?
		Jezus: Tja, kamor grem, zdaj she ne moresh za menoj;
		pozneje da, pozneje pojdesh za menoj.
13.37		Peter: Gospod, zakaj ne morem sedaj za teboj?
		Obupan je bil Peter,
		v obupu svojem iskren,
		on joche in prosi: Ne hodi!
		Zhivljenje svoje dam zate.
38		On ga zhalostno pogleda, potem mu reche sochutno:
		Zhivljenje svoje bi dal zame?
		A ko bi to storil sedaj, izbral bi lazhjo pot, Peter.
		She najprej bosh izdal ljubezen svojo,
		prelahko jo izrekash, zato zatajil jo bosh v sebi;
		in videl bosh bolechino svojo, ko storil bosh to:
		Trikrat v sebi bosh zatajil ljubezen svojo.
		Resnichno res, rad sem imel to prostodushnost tvojo.



14.1		Ne bodi vam srce plashno.
		Verujte v Boga,
		v duha mojega,
		v mene verujte.
2		V Svetu Boga mojega Ocheta
		je veliko prebivalishch,
		razsezhnost njih je:
		neizmerna.
		Che bi ne bila,
		bi vam tega ne govoril,
		ne mogel bi vam rechi,
		da grem pripravljat vam:
		razsezhnost prostora!
3		In ko odidem,
		pripravim vam prostor tu,
		ker malo je prostora v vas chasu,
		kot da bi vam ga:
		primanjkovalo.
		A tudi vi boste tam,
		kjer sem zdaj jaz.
		In zopet pridem,
		in vas vabim:
		s seboj.
4		In kam jaz grem,
		to veste,
		in tudi pot:
		veste.
5		A oni niso vedeli,
		niso mu chisto
		verjeli.
		Najmanj med njimi
		mu verjel je
		dvomljivec Tomazh.
		Tomazh mu zato reche:
		Vojvoda, Gospod,
		ne vemo, kam gresh,
		kako moremo vedeti za pot?
14.6		Jezus: Jaz sem pot,
		in resnica,
		in zhivljenje;
		moj jaz je ta pot,
		in nihche ne pride k Bogu drugache,
		kot po sebi.
7		Ko bi mene poznali,
		ko bi poznali Ocheta mojega duha v meni,
		Boga bi poznali po meni v sebi.
		In od zdaj ga poznate in videli ste:
		Njega v meni.
8		Filip: Pokazhi nam Ocheta, Gospod,
		in zadoshchalo nam bo.
9		Jezus: Toliko chasa sem z vami,
		in nisi me spoznal, Filip?
		Kdor je mene videl,
		je videl Ocheta v meni.
10		Kaj ne vidish, da sem jaz v Njem,
		in On v meni?
		Besede, ki vam jih pravim, ne govorim sam,
		kot vidish ti.
		On jih govori v meni,
		On je glas, ki prebiva v meni,
		On je ta, ki vrshi dejanja svoja.
11		Jaz sem v Bogu,
		in Bog je v meni.
		Che tega ne vidite,
		vsaj dela njegova vidite.
		Chemu sem izvrshil jih toliko,
		del Njegovih?
12		In kdor od vas bo
		resnichno res videl vame,
		bo delal dela kot jaz, in vechja,
		in jaz bom delal dejanja v njem,
		ker jaz grem k Ochetu.
13		In kar boste res resnichno prosili,
		globoko v sebi, iz sebe,
		v imenu mojem, to storim;
14.14		jaz to storim,
		da oslavim Ocheta v Sinu.
15		Che me resnichno, resnichno ljubite,
		boste nashli pot svojo,
		k svetlobi sebe, dushe svoje.
16		Najprej pa za pot vam izprosim:
		poslanca drugega, ki bo z vami vechno,
		in vechnost v vas bo.
17		Duha resnice
		svet ne more sprejeti,
		ker ga ne vidi,
		v sebi ga ne spozna;
		vi ga poznate,
		pri vas prebiva,
		v vas je.
18		Ne pustim vas zbeganih,
		pridem k vam.
19		She malo in svet me
		ne bo vech videl,
		a vi me boste videli;
		ker jaz to sem, ki zhivi,
		tako da boste vi videli,
		da boste tudi vi zhiveli:
		neslishno, nevidno
		za ta svet.
20		Ta dan spoznate,
		da sem jaz v Ochetu Svojem,
		in vi v meni,
		jaz v vas;
		moj najgloblji,
		najbolj oddaljeni,
		za svet najmanj vidni:
		jaz.
21		Kdor ima vrednote moje,
		in one ga vodijo,
		on je ta,
		ki me ljubi;
		kdor pa mene ljubi,
		ga bo ljubil Oche moj,
		in jaz ga bom ljubil,
		in mu razodenem:
		Sebe.

22		Vprasha ga Juda ne Ishkarjot:
		Gospod, kaj se je zgodilo,
		da hochesh sebe razodeti nam,
		ne svetu?
14.23		Jezus: Che me kdo ljubi,
		ste to vi,
		in ne svet.
		Svet mene ne ljubi,
		svet ne ljubi,
		in che kdo na svetu res ljubi,
		ste to vi,
		in ne svet.
		Kdor pa mene tako ljubi,
		ga ljubi On,
		in jaz ga bom ljubil,
		in razodenem mu sebe;
		morem to bolj kot z ljubeznijo?
		Ljubezen svojo mu razodenem,
		in razodenem ljubezen samo,
		ker bivanje njeno
		neizmerno je,
		pri Njem je.
24		Kdor ne ljubi,
		ne more po tej poti,
		in ta pot ni moja samo,
		je pot Njegova,
		ki poslal me je
		na pot.
25		To sem vam govoril ves chas,
		ko sem z vami,
		le malo tega ste spoznali.
26		Poslanec, Glasnik je Svetli Duh,
		k vam ga poshlje Oche,
		s sporochilom mojim bo,
		uchil vas bo.
		Uchil vas bo vsega, kar zhe veste,
		a ne morete verjeti, v sebi,
		sebe niste gotovi!
27		Mir vam zapushcham,
		mir svoj vam dajem;
		ne dajem vam jaz,
		kar daje vam svet.
		Ne bodi srce vam plashno, bojeche.
30		Grem,
		a zopet pridem,
		takshni kot ste,
		tezhko bi me spoznali.
		A spoznali me boste,
		ko zgodi se,
		da boste globoko verovali v sebi,
		iz sebe.
		Ko bi me res resnichno ljubili sedaj,
		veselili bi se, da grem
		k Ochetu.
		On je neizmerno vechji od mene,
		taka je ljubezen Njegova.
14.29		Che ne,
		che tako se zgodi;
		vam to pravim,
31		da svet spozna,
		da ljubim Ocheta.
		Kakor me je On razsvetlil,
		tako delam.
30		Ne bom vam vech govoril.
		Tod vlada:
		vojvoda tega sveta,
		a na meni on nima sadu;
		sedaj prihaja:
		vojvoda tega sveta.
31		Vstanite!
		Pojdite od tod!

JANEZOVO RAZODETJE 15.1.-21.25