Pogum Revije SRP 2001/2

Rajko Shushtarshich

 

 

JANEZOVO RAZODETJE 1.1-7.52

ali
O treh vrednotah: resnici, svobodi ljubezni
in njih transcendiranju

 

 

1.1

  V zachetku je bila beseda,
    in Beseda je bila pri Bogu,
    in Bog je bila Beseda.

2

  Ta je bila v zachetku pri Bogu.
     
    V zachetku je bilo vse,
    in vse je bilo v vsem,
    in vse je bilo sámo Vse.
    Vse je bilo v zachetku sámo v sebi.
     
    V zachetku je bil Absolutum,
    in ves Um je bil v njem.
    In Umu je bila to beseda:
    za vse in nich.
    Vse in Nich je bilo v zachetku v Njem.
     
    V zachetku je bil Bog,
    in Bog ni bil le beseda,
    ker je bila beseda she vsa v Njem.
     

3

  Vse je po njej postalo,
    in Nich ni brez nje postalo;
    kar je postalo.
     

4

  V njej je bilo zhivljenje,
    in zhivljenje je bilo luch ljudem.
     

5

  In luch sveti v temi,
    in tema se je ni polastila.
    Sedaj luch sveti v temi,
    in tema se je nje polastila.
    In Nich pravi: luch je zaradi teme,
    in tema se je polastila luchi,
    in tej temi se pravi chlovek.
     
    In pravi on:
    na zachetku je bil Nich,
    in da je On prva beseda,
    da ta je bila v zachetku,
    v Nichu.
     

1.6

  Nastopil je chlovek,

7

  prishel je na prichevanje,
    da pricha za Luch,
    da bi verovali po njem.
     

8

  On ni bil Luch,
    on prishel je, da pricha za Luch.

9

  Luch razsvetljuje vsakega chloveka,
    tako je pricheval Janez,
    je zhe prihajala na svet,
    a svet je ni spoznal.

10

  Svet je postal po njej,
    a svet je ni spoznal,
    spoznal je ni chlovek.
     

11

  V svoj dom je prishel,
    a svojci ga niso sprejeli vase:
    v sebi ga niso spoznali.
     

12

  Ti pa, ki so ga sprejeli,
    so spoznali;
    da oni so to, kar so iskali,
    Iskra bozhanska, otroci Boga;
    sprejeli so ime njegovo;

13

  ti, ki se ne vidijo:
    rojene iz krvi in mesa,
    po volji duha mochi;
    ti vidijo, da so le:
    utrinek bezhen,
    njega iskra,
    iskra Boga.
     

14

  In Beseda je postala simbol iz mesa,
    in je bivala med nami,
    dokler nismo videli slave njene,
    polne milosti resnice po Njem,
    ki poslal ga je Oche.
     
    In Bog je postal le beseda, simbol;
    polnimo jo s pomeni praznine,
    vseeno je, katera beseda je to,
    pomen njen:
    ostaja
    isti.
     
    In beseda je postala posoda,
    posoda je prazna,
    prazni smo mi;
    globoko v praspominu, prichevanje ostane.
     

1.15

  Janez prichuje zanj, kliche, govori;
    zaman.
     

18

  Boga ni nikoli nihche videl,
    edinorojeni Sin ga je oznanil,
    On je v narochju milosti Njega;
    ga je On videl?
     

17

  Beseda je zopet postala polna po Njem,
    polna milosti in resnice;
    po Mojzesu je bila dana postava,
    postala je zakon;
    milost njegove ljubezni pa je postala resnichna,
    po Njem, po Jezusu Kristusu.
     

16

  In od polnosti Besede njegove,
    smo mi vsi sprejeli,
    nje milost za milost,
    ljubezen za ljubezen.
     

19

  V Betanijo onkraj Jordana,
    kjer je Janez krshcheval in pricheval,
    so poslali Judje iz Jeruzalema duhovne in levite,
    naj vprashajo ga:
    Kdo si ti?
     

20

  On: Jaz nisem Kristus.

21

  Judje: Kaj si ti? Si prerok ti?
    On: Nisem.
    Judje: Zakaj si prishel? Si prishel, da bi prerokoval?
    On: Ne. Nisem zato prishel.
    Judje: Kako si prishel? Si prishel, kot je Elija odshel?
    On: Nisem. Nisem tako prishel.

22

  Reko mu torej Judje: Povej, kdo si, kaj pravish
    sam o sebi,
    da damo odgovor tem, ki so nas poslali.

23

  On: Jaz sem, ki sem; a vi niste.
    Jaz sem “glas vpijochega v pushchavi:
    Poravnajte pot Gospodovo” v sebi,
    kakor napovedal vam je Izaija prerok.
     

1.24

  Judje farizeji mu ochitajo tako:

25

  Krshchujesh, prichujesh, prerokujesh;
    a nisi Kristus, ne Elija, ne prerok.

26

  On: Jaz krshchujem z vodo.
    moj jaz krshchuje z vodo;
    sredi vas pa je ta, ki ga vi ne poznate,

27

  On, ki gre za menoj,
    sem jaz le senca njegova,
    On krshchuje z Duhom svetim.

28

  To se je zgodilo v Betaniji,
    onkraj Jordana,
    reke ochishchenja,
    kjer je Janez pricheval sebi:
    Na vprashanje njih jasno: Kdo si? Nisem odgovoril.
    Rekel sem: Jaz nisem Kristus, in kako se mi je mudilo,
    zakaj sem moral rechi tako?
    Saj ne bi razumeli, che bi jim rekel resnico,
    vendar razlog to ni, da bi jo utajil.
    Saj me niso vprashali: kdo jaz nisem?
    In kdo sploh tako vprashuje?
    Vedel sem, kaj so hoteli vprashati,
    vprashanja so oni postavljali pravilno,
    pravilneje bi ne mogli.
    In potem sem she rekel:
    Med vami je,
    sredi vas je, ki ga vi ne poznate.
    Che to sem lahko rekel,
    in che so to razumeli,
    bi lahko povedal vso resnico,
    resnica je bila poslanstvo moje.
    Njega nisem utajil, a v sebi sem ga utajil,
    in to ni bila resnica, resnica je vsa,
    ali pa ni resnica.
    Jaz krshchujem z vodo;
    voda je tako mehka in chista;
    ona valovi drugache kot misel,
    ona ochisti za pot,
    na kateri vidi duhovno oko:
    svoje oko, kot oko tujca, ki ne vidi.
    On pa je krstil z vodo zhivo zhivljenja,
    s studencem, ki teche v vechno zhivljenje;
    in z ognjem,
    in z zemljo,
    z vetrom,
    in z etrom.
     

1.30

  On je bil tu dalech pred menoj,
    in je oznanil pot,
    in resnico,
    in milost ljubezni, ki prejeli smo jo vsi po njem.
    In On je oznanil:
    che verujesh po Bogu v sebi,
    si ga videl?
    Si videl iskro njegovo v sebi?
    Che verujesh po drugem,
    ga je videl on?
    In ti mu verujesh,
    ti je tako lazhje verjeti?
    Bosh lahko kdaj videl sam?
    Chemu se chudish, chlovek,
    le chudezhem?
    Kako lepi so chudezhi, che jih vidish v sebi,
    po sebi si chudezh.
    Che Boga nihche ni videl,
    a vseeno verujesh, je chudezh.
    Odkod tvoja vera,
    che ni preprichanost tebe, preprichevanje sebe,
    je nekaj vech;
    je slutnja v tebi?
    Kaj ni bistvo vere chudezh,
    che sam verujesh sebi,
    v sebi,
    globoko iz sebe,
    iz vednosti svoje,
    vednosti praspomina?
    A mishljenje je chudno,
    samo po sebi je chudezh,
    in umiranje vednosti je,
    in zgodba je le njen okvir,
    okvir senc,
    simbolni prikaz nje je.
    In jaz sem le senca Njega.
    On je bil prej, kakor sem jaz bil,
    On je bil tu, ko jaz nisem bil.
     
    Tako je pricheval Janez resnico o sebi prvi dan;
    in vedel je, da se bodo sestali Avatarji na gori.
    Tezhko je prichati resnico Janezu,
    a uchenec, ki ga je Jezus ljubil, jo je vendarle prichal.

28

  To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana,
    reke ochishchenja, kjer je Janez krshcheval.

1.29

  Drugi dan je chakal Njega, in ko ga je ugledal,
    da gre k njemu, je vzkliknil:
    O glej, Jagnje Bozhje, ki gre, da prevzame grehe
    tega sveta! Prishel si, da mi odvzamesh greh moj, sveta.

31

  Prishel si, ti, ki sem te utajil, jaz te nisem priznal.
    In rekel sem, da prihajash za menoj, da ti prihajash drugi.
    To rekel sem jaz, ki sem prishel prichevat resnico,
    ochishchevati jo, jo z vodo izmiti, da se ona razodene
    chista Izraelu; sem zato prishel, da bi jo zatajil?

32

  In pricheval je Janez uchencema svojima:
    Videl sem Duha njegovega,
    da prihaja, ko golob z neba,

33

  a jaz ga nisem poznal,
    nisem ga hotel poznati.
    On pa, ki je mene poslal,
    mi rekel je:
    To tvoje je poslanstvo:
    Na komer bosh videl, da njegov Duh je ozharjen z Njim,
    on ves je z Duhom prezhet; ta krstil bo z duhom
    svetlim,
    posvechal bo s svetim; ta je; On je.

34

  To videl sem; in prichujem, da je On Sin Boga;
    in On me je krstil z duhom svojim,
    in jaz sem njega posvetil v resnico mojo.
     

35

  Tretji dan je bil Janez poslednjich z uchencema svojima,
    ko ugledal je Njega.

36

  Pogledal ga je, pogled njegov bil je prosech in otozhen,
    govoril je, a uchenca tega nista she slishala. On pa je shel
    mimo.
    Slishala sta le, kako jima je rekel:
    Glejta, On je Jagnje Bozhje, On vama bo pastiroval.
    Ta dan se je Janez odrekel dveh uchencev svojih,
    ki bila sta mu najbolj ljuba.
    Zhaloval pa je Janez za njima,
    in zhaloval je Janez, ker On je shel mimo njega.
     

37

  Eden od uchencev pa je slishal vse, in prichal je:
    Stali smo ob slovesu, Janez Krstnik, in midva,
    uchenca njemu ljuba; midva sva slishala vse,
    in trgalo nama je srce, a odshla sva, za Njim.

38

  Ugledal ju je, preden se je obrnil;
    videl ju je,
    videl je njuno senco,
    videl je njuno srce;
    vprashal ju je: Kaj ishcheta?
    Onadva odgovorita: Dom tvoj,
    kjer stanujesh, ishcheva.

1.39

  On: Pridita in poglejta.
    Prishla sta in videla, dom njegov v narochju Boga,
    in tisti dan sta bila pri Njem, potem sta pozabila.
    Bilo je to okoli desete ure tistega dne. In tako je bilo
    z vsemi uchenci njegovimi, razen z enim;
    vedno je tako, da je z enim drugache.

40

  Drugi od uchencev, ki sta shla za Njim, ko sta videla to,
    o chemer je pricheval Janez, je bil Andrej, brat Simona Petra.

41

  Ko odshla sta uchenca za njim, je zhalost v njiju preshla
    v radost prichevanja, da nashla sta Mesija; kajti onadva
    sta iskala uchitelja najvechjega, Mesija sta iskala zhe, ko
    tega she nista vedela. Vendar eden od njiju Janeza,
    uchitelja svojega do tega dne, ni tako zlahka pozabil kot
    drugi, ki hitel je k svojemu bratu, da sporochi mu

42

  vse in pa to, da nashli so Mesijo. Njega pripelje k Jezusu.
    Ko ga Jezus pogleda, mu reche:
    Trd si kot Skalnik, Simon, sin Jonov, ime ti bo Kefa
    (po nashe Peter).

43

  Ko je hotel Jezus zhe oditi v Galilejo, najde she Filipa

44

  iz Betsaide; in reche mu: Pojdi z menoj!
    Tudi Filip je shel, ne da bi se obotavljal,
    tudi Filip ni mislil na Janeza, svojega uchitelja
    do tega dne.

45

  In tako so Janeza zapushchali njemu zvesti uchenci, ker
    oni so hoteli uchitelja najvechjega, a tako je to moralo
    biti.
    Malo se je le zataknilo pri Natanaelu.
    Ko Filip najde Natanaela in mu pove: Nashli smo ga,
    Njega, ki o njem je pisal Mojzes, ki o njem so govorili
    preroki; Jezus je iz Nazareta.

46

  Natanael pa: More iz Nazareta priti kaj dobrega?
    Filip: Pridi, poglej!

47

  Ko je Natanael prihajal k Njemu, ga je Jezus videl,
    in vanj je videl, in pozdravil ga je tako:
    Glej, prvi Izraelec, v katerem ni zvijache, izdaje tihe,
    zagnanosti stremushke.

48

  Natanael: Odkod me poznash, mar vidish vame?
    Jezus hudomushno: Ko si bil pod smokvo, sem te videl;
    potem pa resneje: Bilo je to, preden te je Filip poklical.

49

  Natanael: O, Rabi, ti Sin Bozhji, ti si kralj Izraelov.

50

  Jezus: Ker sem ti dejal, da sem te videl pod smokvo,
    verujesh; in ko bosh zopet videl nebo odprto, in angele Bozhje,
    ki se dvigajo in padajo, spushchajo do sina chlovekovega,
    kaj bosh takrat rekel?
    Resnichno, resnichno, dvakrat resnichno vam pravim:
    glejte z duhom svojim, z ochmi duha, z duhovnimi ochmi;
    in videli boste.
     
    In tako je bilo z videnjem vseh uchencev Njegovih,
    za hip so videli,
    potem so pozabili, she sebi niso mogli verjeti, da
    videli so.
    Hoteli so pa videti chudezhev veliko, chudezhe neverjetne;
    da bi verjeli.
    Z enim pa ni bilo tako,
    vedno je tako, da je z enim drugache.
    In mnogo chudezhev je storil, da bi videli,
    a omenil bo uchenec, ki ga je On ljubil, samo nekatere.
     
     
     

2.1

  Malo njih je vedelo, da Jezus ni bil popoln, on tezhil je
    k temu; in ne malo nestrpen je bil, ker njegova ura she
    ni prishla.
    Malo njih je vedelo, da je on krstil tudi z ognjem.
    Shodov in zhenitnin she posebej ni maral. Tudi Marija, mati
    Jezusova, je okusila tak krst njegov, a mati kot mati,
    kaj bi mu ona lahko zamerila; in kaj bi ona lahko videla
    na njem, che ne to, kar je hotela, sinu popolnega,
    ki vse mu je mogoche.
    Na zhenitni v Kani Galilejski je Jezus mater svojo

3

  osorno zavrnil, ko mu je rekla: Vina nimajo.

4

  Kaj imash z menoj, Zhena? To ji je rekel Jezus; nich
    takega, che bi bile besede le besede; a te so bile
    polne: srda in jeze na mater svojo; osvestil se je tega
    in ji zheljo izpolnil.

11

  Ta zachetek chudezhev ognjenih je storil Jezus v Kani
    Galilejski; in je razodel slavo svojo; in verovali so
    vanj uchenci njegovi. On pa ni bil zadovoljen, bil je to zanj
    zachetek slab, ki potegnil bo plaz za seboj, a tako je to
    moralo biti, njegova ura she ni prishla.

10

  Vsak chlovek daje najprej dobro vino; ko se napijejo,
    tedaj da tisto, ki je slabshe; a ti si prihranil dobro vino
    do sedaj. Tako je karal stareshina zhenina, ki ni vedel za
    chudezh Jezusov, pa je nehote govoril resnico;
    resnico o njih, ki cenili so chudezhe take, najbolj.
    Morda pa stareshina le ni govoril po sebi sam?

2.12

  Potem je shel Jezus navzdol v Kafarnavm,
    On in mati njegova in bratje njegovi in uchenci njegovi;
    a ne ostanejo doli veliko dni.

13

  Velika noch Judov je bila blizu;
    in samo takrat se je Jezus lahko napotil v Jeruzalem.
    Navelichan chudezhev lachnih, tozhilo se mu je po domu;
    tako mrk, zlovoljen in neuchakano nestrpen je torej
    stopil v Jeruzalem. Hotel je zhe oditi, ker ni bila
    she prava noch ta; prava Velika noch Judov bo shele prishla.

14

  A bil je zhe tu; v templju prodajalcev volov, in ovac,
    in golobov; pa menjalce najde, sedeche pri mizah svojih.

15

  Zavihtel je bich,
    iz pramenov jeze spleten,
    iz vrvic srda;
    in zavel je veter sovrashtva,
    razbesnel se v vihar;
    bil je tako mochan,
    da je prevrachal njih mize,
    raztresel denar;
    ovce in vole,
    in prodajalce njih,
    je odneslo iz templja Salomonovega.
     

16

  Le prodajalci golobov,
    so odnesli jo bolje,
    njim rekel je:
    odnesite te ptice,
    ne delajte kupchije iz njih,
    ki glasniki so hishe Ocheta mojega,
    On ne trguje,
    ne trgujte vi z Njim.

17

  Spominjajo se uchenci njegovi,
    da je v pismu zapisano:
    Gorechnost za hisho tvojo me razjeda.

18

  Strah je hromosti sel,
    in komaj so mogli Judje izdaviti,
    iz grla suhega, iz sebe:
    Chemu delash to?

19

  Jezus: Podrite to.
    V treh dneh vam postavim svetishche, nadstropij treh.

20

  Judje pa so si zhe malo opomogli, dejali so:
    Shestinshtirideset let so zidali to svetishche,
    najboljshi mojstri sveta,
    in ti ga postavish v treh dneh?

21

  A On je govoril gluhim,
    prichevanja njemu ni bilo treba,

2.25

  On sam je videl, kaj je v chloveku po sebi,
    o svetishchu telesa v njih,
    o njih trojstvu v enem,
    da sedaj bi jim to pravil;
    ne, sedaj tega ni mogel.
     

24

  On poznal jih je vse,
    videl, do kod vidijo,
    kaj jim lahko zaupa On,
    kaj sedaj naj njim govori;
    ne, sedaj jim ne bo govoril,
    ko bo njih sedaj res resnichno v njih,
    bodo videli.

22

  Dan, ko bo bolechina tretjich prezhela temo,
    bo shele prishel; takrat bodo uchenci njegovi videli,
    kaj je to On govoril o svetishchu telesa chlovekovega,
    takrat bodo te besede Njegove ozhivele v njih.
     
     
     

3.1

  Nekoliko vech je povedal Nikodemu,
    ki bil je poglavar Judov;
    bil pa je on chlovek med farizeji.

2

  Vendar bal se je dneva, luchi njegove,
    upal je priti k Njemu le ponochi.
    Nikodem se mu zaupa: Rabi! vem,
    vem, da si od Boga prishel,
    da si Avatar Njegov;
    ker nihche ne more delati znamenj,
    ki delash jih ti,
    che Bog ni z Njim.

3

  Jezus: Resnichno, resnichno ti pravim.
    Che se na novo ne rodish, ne vidish,
    kraljestva Bozhjega.

4

  Nikodem: Kako naj se jaz na novo rodim,
    ko star sem?
    Ali morem she enkrat v telo matere svoje?
    Ali morem, to sedaj,
    se drugich roditi?

5

  Jezus: Resnichno, resnichno ti pravim,
    che se ne prerodish v vodi ochishchenja,
    in Duhu svojem, ne pridesh do kraljestva
    Bozhjega.

6

  Kar se je rodilo iz mesa telesa, ono to je;
    kar se je rodilo iz Duha, je duh;
    po tem shele pridesh v kraljestvo Bozhje.

3.7

  Ne chudi se, da sem ti rekel:
    Treba si ti je na novo roditi.

8

  Veter veje, kjer hoche,
    in glas njegov slishish,
    pa ne vesh, od kod prihaja,
    in komu govori;
    z vsakim je tako,
    ki je rojen iz Duha.

9

  Nikodem: Kako se more to zgoditi?

10

  Jezus: Ti tega ne vesh,
    pa si uchenik Izraelov?

11

  Resnichno, resnichno ti pravim:
    Kar vemo, to govorimo,
    ono govori v nas;
    kar smo zhe videli, prichamo,
    a prichevanje nashe se ne sprejme samo,
    ti sam ga morash videti in sprejeti v sebi.

12

  Che ti pravim zemske stvari, in ne vidish;
    in che vidish jih, ne verujesh svojim notranjim ochem,
    kako bosh verjel,
    che ti pravim nebeshke?

13

  Nihche ni stopil na nebo,
    ki bil ni na nebu;
    sin chlovekov je na nebu,
    a tega on ne vidi.

14

  Che je Mojzes lahko povishal kacho v pushchavi,
    kako bi ne mogel biti povishan sin chlovekov,
    on tu je,
    da raste.

15

  On je tu, da se ne pogubi,
    kdor veruje Vanj;
    on je tu, da bi videl rast,
    vechno zhivljenje.

16

  Bog ljubi svet;
    Sinu svojega, Iskro sebe, edinorojeno v Njem,
    je dal chloveku, da se ne izgubi,
    da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj.
    Kdorkoli veruje, tej iskri v sebi,
    vechnemu v sebi veruje,
    temu, kar on najbolj je,
    vechnemu zhivljenju v Njem.

17

  Bog namrech ni poslal Sinu svojega na svet,
    da bi svetu sodil,
    poslal ga je, da bi svet bil lepshi, boljshi po Njem,
    da velicha On svet po Sebi.

3.18

  Kdor veruje vanj v sebi,
    ta ne bo sodil, sojen ne bo;
    kdor ne veruje svetlemu v sebi,
    veruje temi, slabosti sebe,
    ta se je zhe obsodil,
    ker ni veroval v edinorojenega Sinu Bozhjega,
    v bozhansko luch Sebe, ni veroval.

19

  Sodba pa je taka:
    Luch je prishla na svet,
    ljudje pa so bolj ljubili temo;
    njih dela so bila hudobna, temna hudo.

20

  Kdor dela zlo, sovrazhi luch;
    sovrazhi luch svoje poti,
    ne hodi k svetlobi,
    da ne videl bi del svojih,
    v luchi dne, takih kot so;
    ker nihche ne more ne videti jih,
    che le sebe sam osvetli.

21

  Kdor dela za resnico,
    on dela podnevi javno;
    da razjasni se ona,
    da razodene se v luchi, svetlobi;
    da razodenejo se dela njegova, storjena.
    On ve, da so v Bogu zhe storjena.
    Kot je Bog lochil svojo temo
    od svetlobe sebe;
    tako bom jaz lochil,
    izlochil zlo iz sebe,
    da bi vi videli:
    kaj vam je lochiti,
    in kaj pot je,
    kako radosten je let dushe osvobojene;
    in kaj pad njen, z nujo obtezhene?
     

23

  Ko je Janez opravljal poslanstvo svoje,
    povsod tam, kjer je bilo veliko vode,
    in ochishchene, izmite z njo resnice;
    se mu je drugich krizhala pot z Njim,
    v Enonu blizu Salima.
    Ljudje so bili zhejni resnice,
    trumoma so prihajali, se dali posvetiti.

22

  Tudi Jezus je prishel in uchenci njegovi
    v Judejo. Prebival je tu, in krstil
    z Duhom; po duhu uchencev svojih,
    ker duha je bilo v ljudeh teh res veliko,
    in zheje duhovne veliko.
     

3.24

  Kmalu bo Janez vrzhen v jecho,
    a sedaj bil je she tu.

25

  Nastal je prepir med uchenci Janezovimi
    in nekim Judom, o ochishchevanju, zhe drugi.

26

  Uchenci gredo k Janezu in tozhijo tako:
    Rabi, ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana,
    velike vode ochishchenja; glej, vsi gredo zdaj k njemu,
    a ti si prichal zanj.

27

  Samo opomnil jih je Janez na prichevanje svoje,
    in dodal she:

30

  On mora rasti, jaz pa se manjshati.
    Njemu Bog ne daje Duha na mero;
    Njega Bog ljubi, vse mu je dal v roke:
    vodo, zemljo, ogenj, veter in eter,
    v Duhu ima On vse, in vechno zhivljenje vidi;
    in Njemu nevernim bo vzel vse.
    Ne bodo videli zhivljenja vechnega,
    ogenj jih zhge in vechna zheja po njem;
    naj ostane v njih vechno jeza Boga?

31

  Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi.
    Kdor je iz zemlje, prizemljen je,
    in govori zemske rechi;
    le kdor je prishel iz neba, ta je nad vsemi.

32

  On pricha, kar je videl in slishal, le to pricha;
    pa njegovega prichevanja nihche ne sprejema.

33

  Le kdor je resnichno sprejel prichevanje Njegovo,
    je potrdil resnichnost Boga v sebi.

34

  Kajti ta, ki ima poslanstvo bozhansko Boga,
    govori besede Bozhje, njega Duh je bozhanski.

35

  Oche ljubi Sina in vse mu je dal v roke,
    ker njega Bog ljubi, ker njemu je Bog vse.

36

  Le kdor veruje v Sina Boga,
    vidi vechno zhivljenje, vechno ljubezen;
    Kdor ne veruje Sinu Boga,
    veruje v vechno trpljenje sebe,
    v vechno jezo Boga v sebi.
    Naj ostane ta vechno na njem?
    In ko se je to zgodilo, je Jezus odshel iz Judeje.
     
     
     

4.1

  In ko se je to zgodilo, je Jezus odshel iz Judeje;

3

  odshel je zopet v Galilejo, chakalo ga je poslanstvo
    njegovo.
    Da on ni vech Jud,
    da zanj ni vech sovrazhnih rodov, narodov,
    to jim pokazati je Jezus moral, kot chudezh,
    che videli ga bodo?

4

  Moral je torej iti skozi Samarijo.

5

  Prishel je do samarijskega mesta Sihar,

6

  k studencu, ki ga je dal Jakob Jozhefu,
    sinu svojemu.
    Truden od poti svoje, sede k studencu.

7

  Nashla sta se sama z zheno iz Samarije,
    ki prishla je zajeti vodo iz studenca Jakobovega.

8

  Prosi jo Jezus: daj mi piti te vode.

9

  Samarijanka: Kako prosish ti, ki si Jud,
    mene, ki sem zhena samarijanska;
    naj ti dam piti?

10

  On: Daj mi piti,
    kdor pozna dar Bozhji, ne odreche proshnje zhejnemu;
    kdo mu bo dal zhivo vodo zhivljenja,
    kdo ve za studenec, ki teche v zhivo zhivljenje?

11

  Ona: Imash ti, to vodo?

12

  Si mar vechji od ocheta Jakoba,
    ki zgradil je ta vodnjak,
    in iz njega pil,
    in sinovi njegovi,
    in zhivina njegova?
    Naj dam ti to vodo, Judu?

13

  On: Kdor to vodo pije bo zhejen zopet.

14

  Ta pa, ki pije vodo, ki mu dam jo,
    ne bo zhejen nikdar vech,
    odzheja se za vse svoje zhivljenje,
    in v njem bo studenec vode, ki teche v vechno zhivljenje.

15

  Ona: Gospod daj mi te vode,
    da ne bom zhejna in ne bom hodila semkaj zajemat.

16

  Natochi ji Jezus chasho resnice,
    o zhivljenju njenem, brez ljubezni,
    nje poti trdi, skozi zhivljenje njeno.

19

  Tedaj vidi ona, da je On prerok,
    in pove mu, kar jo muchi:

20

  Ochetje nashi so na tej gori molili,
    vi Judje pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj,
    kjer se mora moliti.

21

  On: Zhena, verjemi mi,
    da prihaja chas,
    ko ne boste molili Boga,
    ne na tej gori,
    ne v Jeruzalemu.

4.22

  Vi molite, chesar ne veste;
    mi molimo, kar vemo po sebi, po Njem molimo,
    moli tudi ti tako.
    Ali vidish sedaj,
    da resnica, ki velicha,
    lahko pride tudi do Judov.

23

  Prihaja chas, in ta chas, v nekaterih zhe je,
    je v njih, sedaj;
    ko bodo prvi molivci molili Ocheta:
    v Duhu in resnici duha svojega;
    On jih ishche take, da bi ga tako molili.

24

  Bog je Duh Sveti, in ti, ki ga molijo resnichno,
    ga molijo v duhu svojem, dvakrat resnichno,
    naj so oni Samarijani ali Judje.

27

  Ko pa pridejo uchenci njegovi, se chudijo,
    ko vidijo, da se Jud pogovarja z zheno,
    she Samarijanko povrhu.
    Vendar nihche njih ne chrhne nobene.

28

  Ona pa izpusti vrch iz rok in teche v mesto Sihar,
    da oznani ljudem, da je videla Mesijo.

25

  Ona je videla Mesijo;

26

  a njega ni videla, njega, ki ji je rekel:
    Jaz sem, ki govorim s teboj.
     
    On pa je hotel videti le majhen chudezh, da bi mu dala piti:
    Samarijanka Judu,
    a ni ga videl in zhaloval je Jezus.
    On zhelel je, da bi ne videl Samarijan Juda
    in moshki le zhenske;
    da videl bi chlovek chloveka.
    Kako naj vidi chlovek idejo chloveka, iskro bozhansko
    v sebi, che niti tega ne vidi, kar se mu je zdelo,
    da tako lahko je videti?
    Kot las tenak bil bi ta chudezh.
    A chudezha ni bilo, in zhalosten je bil Jezus.

31

  Uchenci so videli njegovo zhalost chloveshko,
    razvedriti so ga hoteli, tako kot so oni to znali sebe,
    reko mu: Rabi, jej!

32

  On: Jaz imam jed, za katero vi ne veste, da jo jem.
    A pustimo zdaj to, che ne vidite je.

34

  Glavna jed moja je, da izpolnim voljo tega,
    ki me je poslal, in dopolnim delo Njegovo:
    njo boste videli.

4.35

  She shtri mesece je, kaj ne pravite tako vi,
    pa pride zhetev?
    Glejte, povzdignite ochi;
    in glejte, njive so zhe bele za zhetev,
    in vashe ochi so bele, in zhetev je krvava.

36

  In njive so zlate,
    in pozheli boste luch sonca.
    Kdor tako zhanje, prejme plachilo,
    on zbira sad za trajno zhivljenje,
    in radujeta se oba;
    ta ki seje, in ta ki zhanje,
    zlato luch sonca;
    ta ki seje, in ta ki zhanje,

37

  kajti v tem je pregovor resnichen,
    ker drugi je, ki seje,
    in drugi, ki zhanje.

38

  Jaz sem vas poslal zhet to,
    chesar vi niste obdelali;
    drugi v vas so obdelali in vi,
    vi ste prishli v njih delo.
     

39

  Iz mesta Sihar je mnogo Samarijanov sprejelo vero
    vanj zavoljo besede zhene, ki je prichala:
    Povedal mi je vse, kar sem storila.

40

  Samarijani pridejo k njemu, ga prosijo, naj ostane
    pri njih.
    In ostal je tam dva dni.

41

  In veliko jih je sprejelo vero zaradi njegove besede;
    a malo njih je sprejelo vero iz sebe iskreno;
    in to ga je zhalostilo, ni mogel vech ostati pri njih.

42

  Govorili so zheni oni tako:
    Sedaj ne verujemo vech zavoljo tvojega govorjenja,
    kajti sami smo slishali,
    sedaj vemo, da ta je
    Velichar sveta - Kristus.

43

  Po dveh dneh odide On v Galilejo.

44

  On sam je prichal, da prerok nima chasti v domovini
    svoji, a razumeli ga niso.
    Zhalost njegova ni bila zaradi chasti sebe.
    Zhalostila je njega njih vera zunanja, povrshna.
    Ko bi jim tolikokrat ne rekel:

48

  Che znamenj in chudezhev ne vidite, ne boste verovali?
     
    Storil je Jezus mnogo chudezhev Judom, velikih,
    a kadar je storil kakega, ki zanj je bil velik,
    ga niso videli; in zhaloval je vsakich,
    kot bi to zgodilo se prvich.
     
    Tezhko je videti las,
    a kot las je tenak korak,
    ki vodi po poti.
    Chudezhi res so jih zanimali,
    in zanimalo jih je vse o njih mochi,
    zanimala jih je moch nad vsem.
    In vedel je Jezus, da ti, ki sprejmejo vero,
    in vsa hisha njihova, so njemu hvalezhni;
    a oni trgujejo z Bogom.
     

4.45

  Ko pa pride v Galilejo, ga sprejmejo Galilejci
    sposhtljivo, in bali so se ga, ker so videli vse,
    kar je storil ob prazniku v Jeruzalemu;
    mnogo njih je bilo na praznovanju velike nochi Judov.

46

  In prishel je v Kano Galilejsko, kjer spremenil je
    vodo v vino, in ni ga bilo volja, da bi zopet chudezhe delal.
    Chakal ga je tu neki kraljev uradnik,
    v Kafarnavmu je imel bolnega sina, na smrt bolnega.

47

  Zelo je ljubil tega sina uradnik, prosil je Jezusa,
    naj gre tja v Kafarnavm in mu ozdravi sina, ki umira.
    Videl je Jezus, da zopet bo moral storiti chudezh,
    te proshnje uradniku odrechi ni mogel, in reche tako:

48

  Che znamenj in chudezhev ne vidite, ne boste verovali.

49

  Uradnik kraljevi: Gospod, pojdi doli, prej,
    ko umre mi otrok moj.

50

  Jezus: Pojdi uradnik, sin tvoj je zhiv.
    Za upanje je zgrabil uradnik, z obema rokama,
    verjel je besedi, ki mu jo je Jezus izrekel,
    pohitel je k sinu svojemu.

51

  Zhe na poti navzdol, v Kafarnavm, ga srechajo
    hlapci njegovi; sporoche mu, da sin njegov zhivi.

52

  In sporoche mu, da ga je ob sedmi uri nehalo mraziti,
    popustila je mrzlica, umaknila se bolezen. Bilo je

53

  to prejshnji dan, in ura ta, ko mu je Jezus rekel:
    Pojdi sin tvoj zhivi.
    Sprejel je vero in vsa hisha njegova,
    bili so njemu hvalezhni.

54

  To je bil drugi chudezh, ki ga je Jezus zopet storil,
    ko je prishel iz Judeje v Galilejo, in ko je mislil,
    da mu chudezhev ne bo treba.
     
     
     

5.1

  Zopet je bil praznik Judov, in Jezus se napoti
    v Jeruzalem.
    Chudezhev ni nameraval delati.

2

  Zhelel je videti chudezhno kopel pri Ovchjih vratih,

3

  ki zdravila je hudo bolne; slepe, hrome, sushichne.
    Lezhali so v lopah in prezhali na vodo, kdaj se bo skalila.

4

  Prihajal je namrech angel, a ob svojem chasu, ki zanj ni
    vedel nihche; in ko je stopil v kopel, skalil vodo,
    je ozdravil vsakdo, katerokoli bolezen je imel; a le ta,
    ki je prvi stopil za njim v vodo skaljeno.

5

  Bil je tam chlovek, ki je bil osemintrideset let bolan;
    v vseh letih chakanja ni imel chloveka,
    da bi mu pomagal v kopel, ko se voda skali,
    vsak je raje sam stopil vanjo pred njim.
    Zasmilil se mu je chlovek, bolnemu reche Jezus:

8

  Vstani, vzemi posteljo svojo in hodi.

9

  V hipu je bil mozh zdrav, vzel je bolezen svojo,
    in posteljo svojo bolnishko, in je hodil, kot da
    za bolezen svojo bi ne vedel nikoli.
    Bila pa je tisti dan sobota. Reko Judje ozdravljenemu:

10

  Sobota je, ne smesh postelje nositi;

12

  In vse kar so hoteli vedeti, je bilo:
    Kdo je ta chlovek, ki mu je rekel:
    Vzemi posteljo in hodi!

13

  Ozdravljeni pa ni vedel, ni she vedel, a vedel bo
    kmalu.

14

  V templju se srechata, ozdravljeni in Jezus, sedaj
    ga je spoznal.
    Jezus mozha skoraj prosi: Glej, ozdravljen si, ne greshi,
    so hujshe bolechine od trpljenja v bolezni.

15

  Chlovek odide,
    mozh pa hiti sporochiti Judom,
    da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
    In zopet se mu je izjalovil chudezh, ta,
    ki ga je Jezus tako zhelel.
    Ta, ki je imel osemintrideset let svojega chasa za
    premishljevanje: kaj je chlovek;
    je pohitel v izdajo, da bi dvakrat umrl.
     

16

  So zato Judje preganjali Jezusa, ker delal je chudezhe
    v soboto, jih je to tako zelo motilo?
    Je bil morda razlog to; za njih opravichilo,
    da bi ga umorili?

17

  Vedel je za njih misli, zle namene;
    in Jezus jim je odgovoril:
    Oche moj dela slednji dan, On ne dela v vashem chasu,
    On dela v trajanju - sochasno; tudi jaz delam tako.
    Za umor je potrebno opravichilo tehtno.
    Oni: Mar ni tudi Boga imenoval svojega ocheta;
    in vech, govoril je, da je on Bogu blizu,
    da je v njem Bog, in on v Bogu.
    A to, da se on dela enakega Bogu,
    so ga po krivem dolzhili, tega on rekel ni, nikoli.

5.19

  In povedal jim je, kako chudezhe dela On:
    Nichesar takega, kar chudezh je za vas, ne morem storiti,
    razen kar vidim, da je zhe storjeno, da Oche je storil;
    karkoli namrech dela On, to tudi Sin dela tako;
    in On dela tudi v soboto.

20

  Kajti Oche ljubi sina in mu kazhe vse;
    kar sam dela, mu pokazhe, da bi se vi chudili, da bi videli.

21

  Kakor Oche obuja mrtve, ozhivlja jih v zhivljenje, tako tudi
    Sin ozhivlja le tiste, ki hoche jih On, in le tiste, ki to
    oni sami hochejo.

22

  Kajti Oche ne sodi nikogar sam, vso sodbo je izrochil
    Sinovom svojim, da bi vsi chastili Sinu v sebi,
    kakor chaste Ocheta, ki ga je poslal.
    Resnichno, resnichno vam pravim, kdor poslusha mojo besedo
    in veruje temu, ki me je poslal, vidi,
    da zhe ima vechno zhivljenje, in na sodbo ne pride,
    ker On je zhe prishel iz smrti v vechno zhivljenje.

25

  Resnichno, resnichno vam pravim, da pride chas vechnosti,
    ki traja, ki je sochasen, ker chasa, kot ga vi vidite, ni;
    prazen je; resnichni chas je merjen s potjo: do kod pridete;
    resnichno res pride chas, ko mrtvi zaslishijo glas
    Sinu Bozhjega v Sebi; in ti, ki ga slishijo,
    zhive vechno zhivljenje.

26

  Bog ima zhivljenje v Sebi,
     
    On je Vse zhivljenje,
    tako ima Sin Bozhji,
    zhivljenje v Sebi.

27

  Ko sodi, sodi on,
    ker je sin chloveshki,
    chloveka sin;
    to je moch chloveka,
    do katere vam je toliko,
    da bi sodili.

28

  Temu se ne chudite.
    A ko pride vash chas,
    ko zaslishite krik,
    tako mochan,
    da ga slishijo she ti,
    ki so v grobu zemlje;

5.29

  takrat pridete iz grobov svojih sebe,
    v zhivljenje,
    na sodbo duha svojega,
    dushe svoje vsakdanje,
    v bistvo sebe.

30

  Tudi jaz ne morem delati karkoli samovoljno,
    kar slishim globoko v sebi, tako delam, tako sodim;
    in sodba moja je pravichna, ker ne ishchem samovolje
    volje svoje, ampak voljo globljo, ki je v Meni,
    poslanstvo Njega, ki me je poslal,
    da bi vi videli.

31

  Che sam za sebe pricham,
    prichevanje moje ni resnichno.

32

  Drugi v meni je,
    ki prichuje zame,
    in vem,
    prichevanje, ki ga daje zame,
    je resnichno.

33

  Poizvedeli ste zame pri Janezu,
    in on je prichal za resnico.

34

  Jaz pa ne sprejemam prichevanja,
    ki je od chloveka,
    ki ishchem ga, a ga ne najdem,
    in pravim vam to,
    da vi vechji ste,
    velichajte se.

35

  On pa je bil Luch, ki je gorela in svetila vam,
    bilo vam je po volji, nekaj chasa, veseliti se
    svetlobe njegove.

36

  A so vechja prichevanja od Janezovega,
    to dela so, ki mi jih je Oche izrochil,
    da jih dopolnim;
    ta dela prichajo,
    sama.

37

  In Oche me je poslal,
    da Sam pricha zame,
    v vas.
    Kaj niste nikoli slishali svojega notranjega glasu?
    Njegovega glasu v sebi, ne?
    Kaj niste nikoli videli oblichja Njegovega,
    v vsem okoli vas?

38

  In besede notranje nimate,
    da bi prebivala v vas?
    Ko temu, ki ga je On poslal,
    ne verujete:

5.39

  Preiskujete pisma,
    mislite, da imate v njih vechno zhivljenje,
    in pisma so, da prichajo,
    da se ozrete v vechno zhivljenje;

40

  pa tega nochete,
    nochete priti k meni,
    da bi videli zhivljenje.
    Chudezhe hochete!

41

  Ni mi do slave ljudi,
    ne sprejemam te slave.

42

  Vidim vas, da nimate ljubezni,
    ljubezni bozhanske v sebi.

43

  Zaradi ljubezni sem prishel,
    v imenu Ocheta svojega,
    pa ne sprejmete ljubezni moje;
    kdorkoli pa pride,
    v imenu slave svoje,
    njega sprejmete.

44

  Kako morete verovati v sebi,
    ko pa sprejemate slavo drug od drugega,
    slave pa, ki ni zemeljska,
    ki je od edinega Boga,
    niti ne ishchete?

45

  Ne mislite, da jaz tozhim pri Ochetu.
    Mojzes je ta, ki vas obtozhi.
    Na Mojzesa ste stavili upanje svoje,
    a verovali mu niste,
    drzhali ste se chrke, tam,
    kjer ni bilo vech treba,
    takih zapovedi se vam je lahko drzhati.

46

  Njemu pa niste verovali;
    ko bi Mojzesu resnichno verovali,
    bi sedaj verjeli meni,
    ker on je pisal tudi o meni,
    in o tem, kar vam sedaj jaz govorim,
    le brati je treba zhivo,
    duh chrke, ne mrtvo posodo njeno.

47

  Che pa le mrtvim chrkam verujete,
    njegovi zhivi besedi pa ne,
    kako boste mojim besedam verjeli?
    Besede so mrtve,
    pomen zhivi v njih.
     
    In ko jim je Jezus to govoril, ni bil zadovoljen s seboj,
    ne srechen. Grenkobe ochitanja bilo je vech v glasu njegovem,
    kot je On hotel. In tonu njegovega glasu, bi lahko rekel,
    da bil je jezen; in bila je to jeza Mojzesova v Njem,
    izzharel je On jezo Njegovo iz sebe.
    Ljudje namrech vidijo v sebi, v sebstvu svojem, le:
    sebichnost svojo. To pa je tako malo tega, kar bi On rad,
    da bi videli.
     
     
     
     

6.1

  Potem odide Jezus onstran morja Galilejskega,
    Onstran morja Tiberijskega,
    utrujen od mnozhice, zhejne samo chudezhev,
    med njimi pa takih, ki ozdravijo telo.

2

  Za njim je shla velika mnozhica,
    takih, ki so videli le njegove chudezhe,
    ki jih je delal na bolnikih.

3

  Odshel je na Goro, da povzdigne ochi k nebu,
    uchenci z njim.

4

  Bila je blizu Velika noch, praznik Judov.

5

  Ko torej povzdigne ochi svoje v duhovne ochi, vidi,
    da prihaja velika mnozhica k njemu;

6

  she jih bo moral chuditi, z jedjo chudezhno;
    a koliko njih bo videlo hrano duha, njim ponujeno?

7

  Filip in Andrej morda?

10

  In prehranil je mnozhico veliko, kakih pet tisoch mozh
    na travi sede,

9

  z jedjo dechka, ki imel je pet jechmenovih hlebcev
    in ribi dve,

12

  in z drobtinicami za dvanajst koshev, ki ostale so tem,
    ki siti so bili, da nich ne pogine od jedi preobilne.

14

  Ko vidijo ljudje ta chudezh prehrane,
    chudezh prebave svoje, ki ga je Jezus storil, reko:
    Ta je res prerok, ki potrebuje ga svet.
     

15

  On je vedel, kaj to pomeni njim:
    da ga hochejo siloma odvesti,
    postaviti za kralja,
    potem bi bil prerok njim,
    tak prerok je prerok za njih.
    Umakne se na Goro On, sam.

16

  Sami so ostali uchenci njegovi,
    hoteli so sami onstran morja v Kafarnavm.

17

  Vkrcali so se na ladjo,
    tema je bila;
    tako sami so bili brez njega,
    na morju zgubljeni.

6.18

  Zasmilijo se mu, ko jih vidi na morju razburkanem,
    v njih dushah vihar;
    klicali so ga, pomoch potrebovali,
    dasi tega si niso priznali.
    Veter je pel pesem groze strahu v njih srcih.
     

19

  Tako mochan krik njihov, Jezus, ki jih je ljubil,
    ni mogel ne slishati; moral je k njim.

20

  Jezus: Jaz sem, ne bojte se!
    In videli so ga, kako hodi po morju,
    kako gre k njim;

21

  ko pa ga hochejo vzeti k sebi,
    na ladjo, je bila ladja zhe v kraju,
    kamor so se hoteli peljati.
    Groza in strah sta sili mochni - duha,
    zavest ozhita; ta chudezh so videli uchenci,
    vsak njih nekoliko drugache.

22

  Hitro se je shiril glas med ljudstvom,
    da je Jezus izginil in chudezhno pripotoval
    v Kafarnavm.

23

  Prishle so mnoge ladjice iz Tiberije za njim,

24

  da najdejo Jezusa.

25

  In ko ga najdejo onkraj morja, vprashajo najprej:
    Rabi, kdaj si prishel sem?

26

  Odgovori jim Jezus:
    Ishchete me, ne zato,
    ker ste videli chudezhe, temvech zato,
    da boste jedli od hlebcev,
    in se nasitili jedi, ki mine.
    Resnichno, resnichno vam pravim:

27

  Trudite se, ne za jed, ki mine,
    ampak za jed, ki ostane v vechnem zhivljenju,
    ki vam jo daje chlovekov Sin;
    njega izprichuje v vas Oche,
    Bog.

28

  Oni: Kaj naj storimo,
    da bomo delali chudezhna dela Bozhja?

29

  Jezus: Delo Bozhje je to,
    da verujete v tega v vas,
    ki vam ga je On poslal.

30

  Oni: Kako naj ti verjamemo, che ne nauchish nas tega,
    kar delash ti; kakshno znamenje nam pokazhesh torej,
    da bi videli in ti verovali?

6.31

  Oni she: Ochetje nashi so jedli mano v pushchavi,
    tako je pisano: “Kruh iz nebes jim je dal jesti”.

32

  On: Resnichno, resnichno vam pravim:
    Ne Mojzes ne jaz vam nisva dala kruha z neba,
    Oche moj vam daje pravi kruh, z neba.

33

  Kruh Bozhji je namrech hrana duhovna,
    ki prihaja z neba,
    in zhivljenje daje svetu,
    ta se ne je.

34

  Oni: Gospod, daj nam tega kruha,
    vsak dan.

35

  Jezus: Jaz sem ta kruh zhivljenja,
    kdor z duhom prihaja k meni,
    s srcem svojim,
    lachen ne bo, ne zhejen.

36

  Hrano duhovno vam dajem, duhu vashemu;
    in tolikokrat sem vam to zhe povedal,
    in zopet vam pravim:
    vi ste to videli,
    a vi ne verjamete svojim ochem - duhovnim.

37

  Vse, kar Oche meni daje,
    pride k meni,
    in tega, ki k meni prihaja,
    ne pahnem ven;
    a to, kar dajem jaz vam,
    tega vi nochete videti.

38

  Stopil sem z neba,
    ne zato, da bi svojo voljo uveljavil,
    marvech voljo tega, ki me je poslal;

39

  volja njegova pa je,
    da nichesar ne izgubim, kar mi je dal,
    da vse to obudim v vas;
    slednji dan delam to.

40

  To je volja mojega Ocheta:
    vechno zhivljenje ima vsak,
    kdor vidi Sinu svojega v sebi,
    in veruje vanj;
    in jaz ga obudim v sebi,
    slednji dan.
     

41

  Godrnjali so Judje nad njim tako:
    “Jaz sem kruh, ki je prishel iz nebes”;
    kaj je to?
    To ni bil kruh, ki so ga oni hoteli,
    ta kruh njegov njih ne nasiti,
    oni so hoteli kruh zemlje.

6.42

  In godrnjali so she:
    Kaj ni ta Jezus, sin Jozhefov,
    chigar ocheta in mater poznamo?
    Sedaj pa pravi: Iz nebes sem prishel.

43

  Jezus: Ne godrnjajte med seboj:

44

  Nihche ne more priti k meni,
    che ga ne vleche,
    Oche me ni poslal, da bi delal silo vam.
    Ti, ki so v meni, prishli so,
    ker tako je hotel Oche,
    in ker vleklo je njih same.
    Kdor pride, jaz ga obudim,
    she poslednji dan.

45

  Pisano je v prerokih:
    “In vsi bodo ucheni od Boga”.
    Vsak, ki je slishal Boga v sebi, ve,
    in sam prihaja k meni.

46

  Ne pravim, da je kdo videl Boga,
    le tisti, ki od Boga je, ta,
    ta ga je videl.

47

  Resnichno, resnichno vam pravim:
    kdor veruje, da ima vechno zhivljenje v sebi,
    ga ima.

48

  Jaz sem kruh zhivljenja.

49

  Ochetje vashi so jedli mano v pushchavi,
    in so pomrli.
    Vsaka hrana duhovna ni vechnost zhivljenja.

50

  Tak je ta kruh, ki prihaja z neba,
    da ne umre, kdor je ga:

51

  Zanj dam jaz svoje telo - moje meso,
    ki dam ga za zhivljenje sveta.
    Sebe chloveka dam za zhivljenje sveta.
    Jaz sem zhivi kruh, ki je prishel z neba.

52

  Oni pa: Kako nam more ta dati jesti, svoje meso?

53

  In she rekel je Jezus:
    Resnichno vam pravim,
    che ne jeste mesa Sinu chlovekovega,
    ne pijete njegove krvi,
    nimate zhivljenja v sebi!
    In she enkrat resnichno vam pravim:
    Che kdo je od kruha ljubezni moje,
    resnice moje,
    svobode moje: zhrtvovanja mojega,
    bo zhivel vechno;
    ker vechne so one,
    v vechnost segajo,
    in v Bogu so,
    Eno.
     
    Ko je to rekel tako,
    mu je bilo zhal jeze njegove, na njih,
    in rekel je mileje, chisto drugache:

6.54

  Kdor je moje meso, pije mojo kri, ima vechno zhivljenje;
    in jaz ga obudim, she poslednji dan njegov izgubljen,
    che to res hoche.

55

  Moje meso je prava jed,
    in kri moja je prava pijacha.

56

  Kdor je moje meso in pije mojo kri,
    prebiva v meni in jaz v njem.
    Kdor uzhije mojo ljubezen, resnico mojo
    in zhrtev mojo svobodno, ta
    prebiva v tem, kar je meni najljubshe;
    in jaz prebivam v resnici in svobodi in ljubezni njegovi.

57

  Mene je zhrtvoval zhivi Oche,
    in jaz zhivim zaradi Njega;
    tako bo tudi tisti v vas,
    ki mene zhrtvuje,
    zhivel zaradi mene.

58

  To je kruh, ki je prishel z nebes,
    in ne le duhovna hrana vashih ochetov,
    ki so jo jedli in vseeno pomrli.
    Vi morete vech, vi morete v vechno zhivljenje.
    To, kar vi ste, v vas je neumrljivo.
     

59

  To je povedal v shodnici, ko jih uchil je v Kafarnavmu.

60

  Tudi mnogi uchenci njegovi, ko so to slishali,
    godrnjaje reko:
    Trda je beseda to, kdo more jo slishati?

61

  Jezus, ki je sam v sebi slishal njih notranji glas,
    kako bi ne slishal njih godrnjanja, jim reche:
    To vam je v spotiko?

62

  Za vas bo chudezh, ko odidem,
    tja Sin chlovekov pojde, kjer bil je poprej,
    tam on zhe je.

63

  Duh je to, kar ozhivlja,
    meso ne pomaga nich;
    besede, ki sem vam jih govoril,
    vam ne povedo nich,
    v njih duh je in so zhivljenje, ki govori iz njih,
    ko vdahnem jaz vanje duh zhivljenja.

6.64

  Tudi med vami, uchenci mojimi, so,
    ki ne verujejo, ne meni, ne sebi.

65

  A tako to mora biti, zato rekel sem vam,
    da ne more nihche k meni, che mu ni dano
    od Ocheta mojega.

66

  Mnogo uchencev njegovih ga je takrat zapustilo,
    in nich vech niso hodili za Njim.
    On bil je vedno bolj sam.

67

  Dvanajst njih, ki trdno zaupajo njemu, je stalo,
    kot bi okameneli.
    Vprasha njih Jezus: Ali hochete tudi vi oditi?

68

  Opogumi se Simon Peter: Gospod, kam naj gremo?
    Besede vechnega zhivljenja imash ti.

69

  Mi nismo dvomili vate, mi vemo, da ti si:
    Svetnik Bozhji.

70

  Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajstero izvolil?
    In eden izmed vas je hudich,
    in tudi njega sem jaz izvolil.
     
    Res trda je resnica temu, ki govori mu jo resnichno.
    Trumoma so ga zapushchali, in bilo je to kmalu po tem,
    ko so hoteli imeti ga she za kralja svojega,
    s silo ga oklicati, proti volji njegovi.
     
     
     

7.1

  Hodil je po Galileji, po Judeji ni hotel hoditi,
    prezhali so nanj, da bi ga umorili.

2

  Blizhal se je praznik judovski,
    praznik shotorov imenovan.

3

  Slave zheja in nestrpnost sta rasli v srcih bratov
    njegovih, in reko mu oni:
    Pojdi od tod, pojdi v Judejo,
    naj uchenci tvoji vidijo, dela tvoja.

4

  Kdor hoche biti javno priznan, se ne skriva,
    nichesar ne dela na skrivnem, skrivaj.
    Che take stvari delash, pokazhi se svetu,
    da te vidi, slaven bosh in slavni bomo mi,
    s teboj.

5

  Tudi oni so bolj verovali v rechi kot vanj,
    in videli niso, kdaj pot se vzpenja, kdaj spushcha.
    A kdo bi jim zameril, ko pa tako stvarna je vrednost
    rechi, tako hitro se shiri slava dejanj chudezhnih za svet.

7.6

  Zopet jih Jezus potrpezhljivo opomni, kot to storil je
    tolikokrat zhe, a vsakich malo drugache:

7

  Moj chas she ni prishel,
    vash chas pa je tu,
    vedno prichujoch.
    Vas ne more svet sovrazhiti;
    mene sovrazhi,
    ker jaz prichujem o njem resnico,
    resnico o svetu, kakshna so dela sveta.

8

  Vi pojdite na praznik, jaz ne grem;
    moj chas se she ni dopolnil v meni.
     

9

  Ostal je Jezus v Galileji, sam.

10

  Kako je obchutil samoto on v svetu, je tezhko razumeti.
    On ni bil sam, ker bil je vedno z Ochetom, in z Bogom,
    in z Brati svojimi; a v svetu je bil sam,
    toliko bolj je obchutil samoto sveta.
    Potem, ko so odshli bratje njegovi na praznik,
    je shel tudi on, a ne ochitno, in ne na praznik.

11

  Ob praznikih so ga Judje she posebej iskali,
    sprashevali so: Kje je tisti?

12

  Med mnozhico je bilo dosti govorjenja o njem.
    So eni, ki so iskali njegovo dobroto, ti so hvalili ga;
    in drugi, so pravili, da je slepar, da ljudstvo slepari.

13

  Prevech ochitno, in javno, pa nihche ni govoril
    o njem, bilo jih je strah med Judi;
    med Judi je vladal strah, lahko bi rekli, da Judom
    je vladal strah.

14

  Ko pa je minilo zhe pol praznika, stopi Jezus v tempelj
    in uchi jih tako, da chudili so se
    zelo, ker tako uchiti ga she slishali niso,
    ne njega, ne nikogar she.

15

  Chudijo se Judje; kako, da uchen je v pismih,
    ko pa se sholal ni?

16

  Njihovo zachudenje Jezus vidi, in pojasni jim:
    Moj nauk ni moj,
    je nauk tega, ki je mene poslal;
    in zapomnite si to.

17

  Che le hoche kdo, razpozna ga v sebi,
    in ve, kdaj On govori,
    in ve, kdaj mu je Njegovo voljo izpolnjevati,
    in kdaj svojo.

18

  Kdor govori sam od sebe,
    sebichno govori, lastno slavo ishche.
    Kdor v sebi ishche vech,
    ishche slavo Njega, ki ga vodi,
    ta resnichen je iz sebe;
    in pravichen.
    Eno je sebichnost, ki zasvaja,
    in drugo je duh svojski, ki osvobaja,
    in tretje je sebstvo sebe, bistvo sebe,
    to je bozhansko, iz Boga je, to je, ki je vechno.

7.19

  Vam ni Mojzes dal postave?
    In vendar nihche iz vas nje ne izpolnjuje.
    V vas je nekaj, kar mochnejshe je od postave, od zakona;
    zakaj gledate, kako bi me umorili?

20

  Ljudstvo; ki je she mnozhica:
    Kdo gleda, da bi te umoril?
    Hudicha imash!
    Zelo so bili razburjeni, she malo, in postali bi drhal.

21

  Jezus: Eno delo storim v soboto, in vsi se chudite
    temu, kar storim, takoj za tem pa mislite:
    je li razlog ta, da bi ga umorili, zadosten?

22

  Mojzes vam je dopustil, da v soboto obrezujete
    chloveka, ni pa vam rekel, da ga morite,
    ker vi ne morite, ko prelijete kri,
    zhe takrat morite, ko mislite na umor.

23

  Zakaj se hudujete nad menoj, che jaz mislim na zhivljenje
    chloveka, kako bi ga ozdravil; in zhe ko mislim,
    takrat zhe je ozdravljen.
    Obrezo torej lahko prejme chlovek v soboto, in postava
    se ne prelomi, zakon ne krshi;
    che pa ozdravim celega chloveka v soboto, se hudujete,
    se res hudujete zato?

24

  Ne sodite po licu chrke zakona,
    sodite pravichno sodbo!
    Che boste sodili za sebe,
    in che boste sodili od sebe,
    ne boste sodili pravichno,
    pustite raje sodbo, obsojanje drugim, ki sla jih zheja,
    a vi sodite tako, da pustite sodbo drugemu v vas,
    pravichnejsha bo.

25

  Tedaj so nekateri izmed njih zacheli izpolnjevati
    poslanstvo svoje temnejshe, ki vedno je enako,
    in vseeno je, kdo je tisti, ki prvi pokazhe s prstom nanj.
    To je zakon mnozhice, ki se spreminja v drhal.
    Nekateri izmed Jeruzalemcev: Ali ni ta tisti,
    ki prezhe nanj, da bi ga umorili?

26

  In nekdo drug: Glejte, ochitno govori, in nich mu ne reko.
    In tretji ironichno: So mar poglavarji resnichno spoznali,
    da je ta Kristus?

7.27

  In chetrti grozeche: Za tega vemo, od kod je!
    Kadar pride Kristus, ne bo nihche vedel zanj, odkod je!
     

28

  Sedaj je vedel, da jih mora ustaviti,
    sicer bo ta mnozhica postala drhal; Jezus jim zakliche:
    Poznate me! In tudi veste, od kod sem;
    in veste, da sam od sebe nisem prishel.
    Ves pa je resnichen, trikrat resnichen
    le ta, ki me je poslal, ki vodi poslanstvo moje,
    ta, ki vi ga ne poznate, ker ga nochete poznati.

29

  Jaz ga poznam, iz njega sem, On me vodi,
    poslanstvo moje je njegovo.

30

  She malo prej so gledali, kako bi ga zgrabili, zvezali,
    da bi ga linchali,
    sedaj pa so stali nemochni, kot vkopani,
    nihche ni polozhil roke nanj.

31

  Mnogi med njimi so sedaj postali bojechi in praktichni,
    da, tako je treba rechi tem, med ljudstvom, ki so sprejeli
    vero vanj shepetaje tako: Ali bo Kristus storil,
    kadar pride, vech chudezhev, kot jih je storil ta?

32

  Farizeji, ki bili so tu, da slishijo shepet ljudstva,
    in ovajajo vishjim duhovnom in vishjim farizejem,
    so tajno sluzhbo svojo opravili vestno in takoj.
    Takoj poshljejo najvishji med duhovni in farizeji sluge svoje,
    da ga ujamejo.

33

  Jezus: She malo sem z vami,
    in pojdem ves,
    k temu, ki me je poslal.

34

  Iskali me boste, a najdete me ne,
    tam, kjer sem,
    tja vi ne morete.

35

  Godrnjali so Judje med seboj, razumeli niso nichesar.
    Kam pojde, da mi ne najdemo za njim. Che misli, da se
    bo skril, che pojde k tem, ki so razkropljeni med Grki,
    in bo Grke uchil, se moti, tudi tja najde tajna sluzhba,
    skrivna zdruzhba nasha.

37

  Praznik je shel h koncu, Jezus pa je stal pokonchno,
    in zaklical je glasno:
    Che je kdo zhejen resnice, naj pride k meni, naj pije!

38

  Reke zhive vode poteko iz telesa!

40

  Nekateri iz mnozhice, ko to slishijo, reko:
    Ta je res prerok.

41

  Drugi pa: Ta je res Kristus.
    In tretji: Ali pride Kristus iz Galileje?

7.42

  Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz osrchja Njegovega,
    zvezde Davidove,
    semena Davidovega in iz trga Betlehema,
    od tam, kjer je David?

39

  Le eden uchencev njegovih je razumel:
    Da to je rekel o Duhu svojskem, ki osvobaja njih,
    che ga sprejmejo, da Duh sam po sebi ni dan, namrech,
    da Duh ves she ni bil dan, ker Jezus she ni bil oslavljen njim,
    s slavo najvishjo.

43

  Razvnel se je torej razpor med ljudstvom zaradi Njega,
    Besede zhive, najhujshi doslej.

44

  Tedaj je On umaknil shchit svoj, sebe;
    tedaj bi ga zgrabili lahko sluzhabniki
    vishjih duhovnov, farizejev, pa nihche ni polozhil rok nanj.

45

  In tekli so sluzhabniki h gospodarjem svojim,
    in ti jim reko: Zakaj ga niste zgrabili, ko bi ga lahko,
    zakaj ga niste privedli?

46

  Sluzhabniki: Nikoli ni noben chlovek govoril tako.

47

  Farizeji: Ali ste tudi vi zapeljani?

48

  Je morda kdo izmed prvakov sprejel vero vanj?
    Ali izmed farizejev kdo?

49

  Ta drhal zakona ne pozna, ti sprejmejo vsakogar;
    prekleti so!

50

  Bil pa je tam Nikodem,
    in vedel je, da so ga videli pri njem,
    ni imel kaj izgubiti sedaj;
    poznal je Nikodem zakon drhali, nje prekletstvo.

51

  Reche jim Nikodem:
    Ali postava nasha sodi chloveka,
    che prej ga ne zaslishi javno,
    in se ne izve, kaj dela?

52

  Farizeji: Si morda tudi ti iz Galileje?
    Premisli to, da ne vstane iz Galileje she kak prerok!
     
    Tedaj se razidejo tudi oni, odidejo vsak na svoj dom,
    tudi drhal se razbezhi, razkropi se; sile, ki so jo vezale,
    ji dajale moch, so popustile v razporu s seboj.

 

JANEZOVO RAZODETJE 8.1-14.31