Pogum Revija SRP 2000/1

Franko Bushić

POSTBALKANEC I
 

 

PUSHKA

 

Milano... Zbudil sem se - ves - prepoten... Kaplja mi s chela. Znoj se mi cedi po vratu in po hrbtu. Sedem na posteljo in se zazrem v dlani. Potne so. Srbeche... drobne rdeche pikice - je videti - na njih. Naslonim jih na glavo. O bog... spet jo pogresham. Kako pogresham - pishtolo... kako pogresham - pushko.

Ne pogresham pokanja - velikih - granat... Ne pogresham - pogorishch... niti vonja po krvi... Ne pogresham - borbe... Ne pogresham - avantur... Ne pogresham - podob - izmasakriranih ljudi... Ne pogresham - zastave... niti - soborcev... niti - domovine. Pushko - pogresham. Pushko - kot predmet... pushko - kot ljubimko.

Pogresham grobo uniformo - ki - struzhi - kozho v gibanju... Pogresham - devet milimetrov - na boku... ki hladi ledvico in udarja ob njo - ko techem. Pogresham - pushko.

Che zamizhim lahko... zachutim pushko - tako resnichno - kot bi bila res - v moji roki. Oh... ta - afrodizijski - vonj po olju - mi zhge nosnice. Chishchenje pushke... podmazovanje cevi in mastne sijajne dlani - pogresham. Pogresham - obchutek - ko si grem s prsti... mastnimi od pushkinega olja... skozi kratko postrizhene... bodljikave lase. Pogresham - vonj po mochi - ki sem ga vdihaval - po ves dan. Pogresham - hladno... jekleno cev - ki sem si jo tolikokrat - prislanjal k licu. Porival sem jo v svoja... lastna - usta... Mezhikal sem z ochmi in si zamishljal strel - konec - vseh muk.

Moch boga. Moch... vishja - od bozhje. Ni je vechje mochi - od pushkine. Niti moch letala... niti moch tanka... niti moch stotridesetmilimeterskega topa - se ne more primerjati - s pushkino mochjo. En chlovek... ena pushka... enkrat pomerish... en naboj - en mrtev. Na katerem - koli - mestu in ob katerem - koli - chasu. Pri kakrshnih -koli - pogojih... v kakrshnih - koli - okolishchinah...

Opazoval sem - zlizane - blazinice prstov... Kako so se - lepili - za pushkino cev - v mraznih - mrzlih dneh. Vchasih so koshchki kozhe - ostali prilepljeni - na belkasto... zmrznjeno cev. En dotik... en naboj in spet je postajala - toplejsha in toplejsha - od katerega - koli - zhenskega spolovila. Vonj smodnika... je pomirjal zhivce... bolje kakor - cigareta... bolje kot pasivni narkotiki - s katerimi - se zastruplja dushevne bolnike.

Pushko - sem pogreshal. Pushko... vitkejsho od najvitkejshe zhenske. Pushko... hladnejsho od najhladnejshe in toplejsho od najtoplejshe zhenske. Pushko.... zvestejsho od najzvestejshe in usluzhnejsho od najusluzhnejshe zhenske. Pushko... krepkejsho od najkrepkejshe in skromnejsho od najskromnejshe zhenske.

O... pushka moja. Pushka... trdnejsha od najtrdnejshega in bogatejsha od najbogatejshega - chloveka. Pushka moja... milejsha od prijatelja in zvestejsha od psa. Kje si? Rad bi - se dotikal - tvojega lesenega kopita in cevi jeklene. Rad bi - v tvojo komoro - spet drezal s prsti in te mazal z odishavljenimi olji - rad bi. Rad bi - s tabo spet... razbijal - tezhka vrata in grozil ljudem in pa zverjadi - rad bi...

Rad bi te - imel naslonjeno - na rob svoje postelje. Tebe - ob sebi - si zhelim. Tebe - kot ljubimko... tebe - kakor hcherko... tebe - kot zashchitnico in napadalko ali kot boginjo in pravichnico... o tebe.

Imel sem te - v vseh - tvojih pojavitvah. Nikdar me ni zanimalo... poreklo tvoje. Rad sem te imel kot Rusinjo... kot Litvanko in Romunko. Kot Srbinjo in Chehinjo. Kot Argentinko in kot Nemko... Pridi k meni in dovoli mi... da spet uzhivam - v tvojih vonjih. Potrebujem te...

 

Prevod iz hrv. Namita Jurach
______
* V prevodu ni vejic, avtor jih v smislu svojega "literarnega anarhizma" ne uporablja. Novela in chrtici sta iz neobjavljene knjige “Postbalkanec”. (op.ur.)

 

Nadaljevanje: Machehi