Knjizhnica Revije SRP

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE
Vsebina

Rajko Shushtarshich

 

SHE O VREDNOTAH KOT NEPOSREDNIH DEJSTVIH ZAVESTI
Kategorichni dodatek
 
 
Pravzaprav sem si nalozhil veliko dela. A chemu? Saj sem vendar to zhe tako rekoch opravil – sicer nedovrsheno in razdrobljeno, tu in tam po raznih chlankih in kompleksnejshih porochilih, pa vendar zhe. In za koga? Tiste, ki jih je to moje razglabljanje zanimalo, bi lahko preshtel na prste. Mochno me je nachela vest ali pa le image, ki mu ne morem uiti, namrech, da pishem prevech. Kdo bo to bral? "Prevech chrk". Najraje bi se Slovencem javno opravichil, da sem sploh kdaj kaj napisal in objavil, in potem nehal za vselej. Ko bi zmogel seveda! Ker za zdaj tega nikakor ne zmorem. Vendar ta javna podoba je kot obsodba, ki se z njo ne strinjash, pa vseeno deluje, pochasi, a neustavljivo nachenja krhki smisel javnega delovanja, ki se vendarle hrani z neko socialno utemeljenostjo, che ne vsaj z minimalnim priznanjem, pa naj ga she tako prezirash ali skushash zanikati. Odgovor pa je nedvoumen. Pishem torej samo zato, ker she ne zmorem umolkniti. Zase torej? Mene pa bi spet predvsem zanimalo, kaj bom o vsem tem mislil danes, kje in koliko sem se po moje motil, kje popushchal in zatajil spricho bremena ideoloshke avtocenzure, dasiravno te pri meni ni bilo veliko? A je vseeno bila, je prav pri vsakem, ki pishe.

Vendar za zdaj she vedno rahlo upam, da sem se to pot lotil inventure nekoliko drugache. Najprej sem ponovno premislil: Kaj je vrednotni sistem socialne stratifikacije in tudi vrednotni sistem institucionalne strukture v odnosu do konstruiranja socialne realnosti – "reality construction"? Le tako sem zachasno pomiril sprashevalca v sebi, ki neprestano sprashuje o smislu ali, che hochete, moralni dopustnosti takega pochetja.

 
 
 
O VREDNOTAH SOCIALNE STRATIFIKACIJE DANES

Naj vas ne moti, da pri nas stratifikacije – in strat – she ni oz. da she ni razvidna in vsakomur jasna, da vsakdo she ne ve, v katero strato sodi in v kateri bo konchno pristal, in predvsem drug drugega bi danes she tezhko pravilno razvrstili. Kmalu bo to mogoche in zamujeno bomo hitro popravili, ker ni socialno, ni sodobno ne spodobno, che ljudje ne vedo, v katero strato sodijo.

Brezposelni narashchajo po shtevilu, metodologije za njihovo pravilno izrachunavanje pa se posodabljajo. Tudi tistih, ki ob polni zaposlitvi ne zasluzhijo dovolj za dostojno prezhivetje (t.im. eksistenchni minimum), ni malo, vendar so – vechina njih – vsaj strato vishje.

Na drugi strani socialne lestvice prestizha, ugleda, statusa nastajata strati lastnikov-parvenijev s premozhenjem in tistih, ki so nekoch to zhe bili po poreklu, to je strata lastnikov vrnjenega premozhenja. Sramezhljivo pa se she skriva najvishja strata, tisti, ki imajo dejansko socialno ekonomsko moch v sistemu. Za zdaj jih she ne poznamo, pa jih bomo prav kmalu spoznali, ker ta zgornja ali najvishja strata ni prav shtevna ne shtevilchna, a spregledati Njih ni mogoche.

Lahko bi rekli, da obchutimo neke vrste lastnishko mrzlico v sistemu, "ki je v tranziciji". Vendar to ni le stvar rachunice niti le domena Mamona, zaznamo jo le, che smo dovolj obchutljivi za spremembe vrednot v sistemu, ki mu rechemo vrednotni sistem restratifikacije. Sicer si to neobchutljivost lahko kar pripishemo na svoj rachun, poznala se bo na nashi konchni razvrstitvi, plasmaju v strato, ki ji bomo pripadali in v katero ochitno sodimo.

Morala zgodbe seveda terja posebno obdelavo. Vendar to ni osrednji predmet nashega razglabljanja. Naj pa vendarle omenim, da je ta klima mrzlichnega lastninjenja in njemu pritikajochih se ekonomskih nujnosti – determinant vseeno nekoliko grobo pohlepna. V druzhbi (sistemu) se je spet uveljavilo (aktualiziralo) geslo zgodnjega ekonomskega liberalizma "laissez faire, laissez passer". Ni ga nachina, po katerem bi vrsta – zvrst – ljudi v okviru danih pravil, enostavneje recheno, na poshten nachin, obogatela kar chez noch. Zato nobena druzhba she ni iznashla legalnega in legitimnega ali socialno sprejemljivega ali konsenzualnega sistema, po katerem bi lahko tako na hitro, v shtirih letih izvedli restratifikacijo in ustvarili najvishjo strato (ali dve vishji strati), ki jih she ni. Zato tako hitro razslojevanje ni le nemoralno, ampak je tudi ekonomsko in shirshe sistemsko funkcionalno neoptimalno. Socialne posledice najbrzh ne bodo take, da bi terjale she eno revolucijo, vseeno pa bo sistem oz. druzhba zanjo plachala ceno, ki utegne biti zelo visoka. Ker tisti management, ki je sposoben sesuti svoje podjetje, da bi ga lahko "poceni" kupil, ni najprej ekonomsko sposoben, ampak je predvsem moralno brezskrupulozen. Morda pa bi lahko rekli, da je vsaj drzen? Tezhko, ker ga sistemska zakonodaja v takem ravnanju pretirano ne ovira, marvech nasprotno, vzpodbuja, to so lahko pocheli po stari "Yugo-Markovichevi" in po nashi novi liberalno – krshchanski "Peterle – Drnovshkovi" zakonodaji.

In ker eno brez drugega ne gre, zgodbo o uspehu spremlja zgodba o bedi in obupu. Nochemo videti, da je to ena in ista zgodba, da gre ena le z drugo. In tiste druzhine in posamezniki, ki so zhrtve tega hitrega preoblikovanja lastnine, spet niso najmanj sposobni delavci in mnogi njih nosijo socialni pechat "zaznamovanih" . Socialna sramota, ki jih spremlja v socialnem okolju, gotovo ni socialno pravichna, a je neizogibna, ker je socialni korelat, sokonstituanta socialne restratifikacije.

Nashemu "mistvu" bodo ostala vprashanja: je bilo to res nujno tako, smo to res tako zheleli? In na koncu se vedno postavi she vprashanje: kdo smo zdaj Mi, ki smo to tako hoteli? In odgovori bodo standardni: Mi, nash narod. Ali pa: Mi, nasha druzhba, sistem, drzhavljani na referendumu. Mi smo zdaj moderen, malodane evropsko in kmalu morda celo amerishko stratificiran narod. Tu in tam se bo nashel kak individuum, ki bo videl to nekoliko po svoje: mi smo le nekje spodaj in zremo navzgor v obljubljeno dezhelo, mogochni sistem – Evropsko skupnost. Nasha vrednotna struktura je prazna, dokler je ne napolnimo z dejanskimi socialnoveljavnimi in obchechloveshkimi vrednotami.

Sistemskih vzpodbud in pa nashih chisto osebnih razlogov se je torej nabralo dovolj, da se je na temi restratifikacije reaktiviral tudi nash raziskovalni gon. To je nekako podobno, kot che bi rekel, da se je v nas konchno zganila za-vest, ki pravi: neizbezhno bomo morali she nekaj rechi – dorechi – o tej nesrechni restratifikaciji, in to samo zato, ker smo davno nekoch bezali vanjo. In to se nam pogosto dogaja ravno potem, ko zhe mislimo, da nas je zadeva za vselej nehala zanimati. Tako se je nashe zrenje na vrednote stratifikacije zachelo tam, kjer se je nekoch mudilo in potem zastalo, ne da bi bilo domishljeno, she manj pa v porochilih izrecheno do konca ali zakljuchka, ki bi zadovoljil vsaj nas same. To pot smo zheleli osvetliti predmet raziskave, ki je vkljucheval zrenje zrochih – to je nas samih nekoch (takih, kot smo bili) – in je bilo zato mestoma blizhe preiskavi kot samo raziskavi nekega pomembnega socialnega problema.

Gre za sistem vrednot – aktualen v nekem danem sistemu, v nashem primeru RS v nekem zgodovinskem obdobju sistema SFRJ – ki so se oz. naj bi se mimogrede zamenjale na nashi poti od Yugobalkana k Evropi. Deklarirane vrednotne orientacije sistema sicer dolochajo spremenjeno predstavo o njegovi vrednotni strukturi, a ta gre svojo pot, strukturira se po svojih zakonitostih. Pri tem smo se sklicevali predvsem na naslednje osvetlitve in opredelitve vrednotnih sistemov in vrednot:

Kaj so vrednote socialne stratifikacije? Kaj so vrednote socialne stratifikacije v shirshem sistemu vrednot ali v odnosu do vrednotnega sistema institucij? In konchno, kaj pomenijo individuumu v nasprotju z obchimi vrednotami?

Skushali smo she opisati ali vsaj naznachiti: Kaj je sistem? Socialna struktura sistema? Struktura institucij sistema? Kaj je vrednotni sistem socialne stratifikacije (VS SS) v odnosu do vrednotnega sistema institucionalne strukture (VS IS)? Kako se ta premeni v vrednotni sistem enega – v personalno legitimiteto (VSE ali PL)? Skratka, kako strukturiramo vrednote v vrednotne sisteme?

Posebej pa smo zheleli osvetliti: Kaj so obche vrednote – ali obchechloveshke vrednote – ali vrednote nasploh, kaj v nasprotju s socialnimi vrednotami: institucionalnimi ali sistemskimi vrednotami? Prve so namrech neposredna dejstva zavesti, druge pa posredovana dejstva zavesti sistemske propagande, pri chemer imajo dominanten delezh pri posredovanju vrednot sistema tri dominantne propagande treh subsistemov: ekonomskega, politichnega in religijskega.

Upamo pa tudi, da smo hkrati nashli tudi neki vsaj zachasni ali priblizhni odgovor na vprashanje, zakaj pri nas danes she ni aktualna, she ni socialno uveljavljena socialna stratifikacija, cheprav smo v obdobju t.im. tranzicije sistema iz socialnega v kapitalski – lahko rechete tudi socialistichnega v kapitalistichni sistem – ali, drugache recheno, velikega lastninjenja institucij in grobe socialne restratifikacije druzhbe? Za zdaj lahko samo ugibamo ali pogojno – hipotetichno domnevamo – neposredneje recheno pa predvidevamo, da se bo po prvem valu polastninjenja zachela oblikovati prava stratificirana druzhba tudi v Sloveniji, natanchneje recheno, postala bo socialno aktualna in razvidna. Shematsko to pomeni, da se bodo pripadniki druzhbe razlochevali po treh osnovnih stratah: vishji, srednji, nizhji. Che dodamo she dve vmesni strati, vishjo-srednjo in nizhjo-srednjo, imamo skupaj pet strat. Dovolj za zachetek. Kasneje se lahko oblikuje natanchnejsha "amerishka" stratifikacija, ko se vsaka od treh osnovnih strat analogno deli she na tri, to je skupaj 9 strat. (vV, sV, nV; vS, sS, nS; vN, sN, nN).

Za zdaj je socialna stratifikacija she vedno latentna v tem smislu – pomenu, da je she vedno skrita ali da she vedno ni polno socialno aktualna in da se mi she vedemo, kot da je ni, natanko tako, kot smo to pocheli v prejshnjem rezhimu, le da so razlogi to pot nekoliko kompleksnejshi. Ne gre vech le za ideoloshko mimikrijo, ampak za mnogo bolj kompleksne in praktichne razloge za tako socialno sprenevedanje. Takoj ko bo polastninjenje sistema v grobem konchano, nam bodo zacheli politiki in njihovi glasniki na masovnih medijih govoriti tudi o stratah in stratifikaciji druzhbe. Sedaj bi bilo namrech to za "lastninjenje po kranjsko" prevech moteche. In ko bo to vech ali maj razchishcheno, razvidno, v uradnem javnem mnenju navzoche, potem shele si lahko zastavimo she vprashanje: kaj je pravzaprav realnost in kaj je v njej konstruirana realnost? Zakaj, za vraga, se moramo spet poostreno deliti najverjetneje na trikrat tri strate, to je na 9 strat po amerishkem zgledu, namrech po zgledu druzhbe z doslej najbolj uveljavljeno (aktualno in samoumevno) socialno stratifikacijo, ali le na 5 strat, za dezhele z manj razvito ali manj natanchno socialno stratifikacijo?

Tudi z revolucijo stratifikacija ne izgine, cheprav je to njen ali vsaj eden njenih temeljnih ciljev, marvech se sprva razbije (druzhba se razlastnini, ekspropriacija ekspropriatorjev, nacionalizacija ipd.) in potem takoj ponovno vzpostavlja, sprva v prikriti obliki: latentna SS, latentni VS SS (vrednotni sistem socialne stratifikacije).

Prav lahko boste rekli, da so vsi pripadniki druzhbe med seboj razlichni in da je torej njihova razvrstitev po nekaj statistichnih znakih (pozicijah na stratifikacijskih dimenzijah, med katerimi je najpomembnejsha premozhenjska, "lastninska") umeten konstrukt, grobo ali nasilno razlikovanje ljudi. Vendar nas zgodovina uchi, da je neka osnovna socialna diferenciacija neizogibna, pa naj bo kakrshna zhe si bodi. Aktualizira se ali pa je vech ali manj prikrita, vendar je na koncu razvoja vedno natanko taka, kot jo projicirajo vrednotni sistemi dominantnih sistemov vsakokratnih civilizacij na planetu. Lahko je osebno ne priznate, jo prezirate, vendar vas bo socialno okolje (sosedje, prijatelji, znanci, sovashchani, someshchani, sodrzhavljani) vseeno uvrstilo v neko za vas dolocheno strato, in to presenetljivo soglasno. Socialno razlikovanje je torej socialno dejstvo. In kaj lahko storimo zoper socialna dejstva in zgodovino? Lahko jih skushamo spreminjati, a chloveshko prizadevanje se tu vedno koncha enako, v restratifikaciji. Kaj je torej ta vrednotni sistem socialne stratifikacije? Kako se aktualizira?

Odgovorov je bilo veliko, nobeden ni bil enostaven. Lahko she dodamo, da so pri aktualizaciji VS pomembni veliki proizvajalci Imagea Who is Who, to so masovni mediji, dandanes she posebej televizija. Tudi javnomnenjske raziskave niso nedolzhne, pri konstruiranju in rekonstruiranju VS SS so nepogreshljive. Vendar je to posebno poglavje, javnomnenjske raziskave in konstruiranje oz. rekonstruiranje socialnih strat – o tem kdaj drugich, ker po tej poti ne pridemo do odgovora na glavno vprashanje, marvech le do odgovora o nachinu aktualizacije vrednotnih sistemov.

Neizogibnost ali zgodovinsko dolochenost ali usojenost vrednotnega sistema socialnega razlikovanja – "segregacije" na nashem planetu je na najkrajshi mogochi nachin za vse chase, za vse chloveshke civilizacije najbolje ilustriral George Orwell. Njegov nachin je tako enostaven, da bi ga razumeli she pαriji, che bi jim le povedali, da to ni pravljica, da je Zhivalska farma le primera ali prispodoba usode obchechloveshkega socialnega razlikovanja – stratifikacije ali vrednotnega sistema socialne stratifikacije.

 
 
Rajko Shushtarshich
VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE V ZHIVALSKI FARMI?